Komentar

Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov

31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost države. Veleposlanik Ukrajine v Slovenije je prepričan, da bo njegova domovina nadaljevala svojo lastno pot, na kateri se bo otresla in dokončno osvobodila izpod kolonialne oblasti in odvisnosti od Rusije. Prav tako verjame, da bo Ukrajina dosledno nadaljevala svojo pot k članstvu v EU in zvezi NATO, ki se je neomajno drži in jo deklarira aktualni ukrajinski predsednik Porošenko.

18.03.2019 21:13
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Mykhailo Brodovych   Ukrajina   volitve   Petro Porošenko   Rusija   Julija Timošenko   Vladimir Zelenskij   EU   NATO

Članstvo v EU in zvezi NATO pomeni za neodvisno Ukrajino predvsem združitev z državami, ki jih povezujejo skupne demokratične vrednote in ki jih v celoti spoštuje tudi ukrajinski narod.

Pred petimi leti se je Ukrajina znašla na političnem razpotju: ali naj nadaljuje tradicionalno partnerstvo z Rusijo, ali pa se naj pridruži družini demokratičnih držav Evrope. Usodna odločitev, ki jo je sprejelo vodstvo države, je pripeljala Ukrajino na kakovostno novo razvojno raven, kar je omogočilo doseganje bistvenega napredka tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju, še posebej na njeni evropski in evroatlantski poti, in kar je najpomembnejše, Ukrajina se je utrdila na politični mapi sveta kot neodvisna, samozadostna in proevropska država.

 

Februarja letos je Ukrajina obeležila peto obletnico Revolucije Dostojanstva, ki je pokazala in dokazala ne le Evropi, temveč vsemu svetu, da je Ukrajina odločna, vztrajna, neodvisna, intelektualno razvita družba, ki se je pripravljena boriti za svojo svetlo prihodnost, braniti svojo zakonito pravico do članstva v družini evropskih narodov. V zadnjih petih letih je Ukrajina dosegla pomembne uspehe pri uveljavljanju kompleksnega paketa sistemskih reform na ključnih področjih. Tempo reformiranja se krepi, ne glede na trajno rusko vojaško in kibernetsko ofenzivo.

 

Učinkovita implementacija Pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino je še vedno ključna pogonska moč. Trenutno se lahko tovrstni dosežki izpostavijo tako na nacionalni ravni kot tudi na področju zunanje trgovine:

 

 

* leta 2018 se je izvoz blaga iz držav EU v Ukrajino povečal za 15%, uvoz pa za 10%;

 

* izvoz ukrajinskega blaga v države EU je dosegel svoj zgodovinski maksimum. Predhodni rekord je bil dosežen leta 2008, ko so se začela pogajanja o pridružitvenem sporazumu ter poglobljenem in celovitem območju proste trgovine med EU in Ukrajino;

 

* pričakovana rast BDP v letu 2019 je 3% v primerjavi z letom 2018;

 

* Ukrajina je napredovala za 20 mest in se uvrstila na 76. mesto na lestvici po pogojih poslovanja Svetovne banke "Doing Business" (leta 2015 je bila uvrščena na 96. mesto);

 

* pozitivni trend gospodarskih odnosov beležimo tudi med Ukrajino in Slovenijo, saj se od leta 2016 dalje obsegi medsebojne trgovine nenehno povečujejo, in to po vseh blagovnih pozicijah. V kolikor je leta 2015 skupna blagovna menjava znašala približno 150 milijonov evrov, pa se je leta 2018 obseg povečal za skoraj enainpolkrat in presegel 220 milijonov evrov;

 

* od leta 2017 vlada Ukrajine izvaja vrsto pomembnih reform tudi na področju socialne politike, konkretneje na področju pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in šolstva;

 

* Zahvaljujoč enotnemu pristopu in delovanju tako predsednika kot tudi vlade in parlamenta je Ukrajina že uspešno izvedla prvo fazo reforme na področju decentralizacije;

 

* v Ukrajini je bilo ustanovljenih 876 posameznih teritorialnih občin;

 

* proračuni lokalnih občin so se povečali skoraj za 8,5 milijard dolarjev;

 

* 1,5 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč je bilo preneseno v last posameznih teritorialnih občin.

 

 

Nadaljuje se reforma bančnega in energetskega sektorja, še posebej na področju energetske učinkovitosti, ki je zavidljivo napredovala po vzpostavitvi Sklada za energetsko učinkovitost z izdatno finančno podporo EU. Na tem mestu bi rad poudaril, da slovenska podjetja gledajo na ukrajinski trg kot na perspektivo poslovnega sodelovanja ne le v smislu uporabe izvoznega potenciala ukrajinskih podjetij, temveč tudi s privabljanjem investicij v ukrajinsko gospodarstvo. Vodilne slovenske družbe, med njimi tudi RIKO d.o.o. in Esotech d.d., se že vrsto let aktivno prijavljajo in zmagujejo na javnih razpisih, ki jih objavljajo ukrajinske mestne občine in javna komunalna podjetja. Tako, na primer, bodo Slovenci blizu Kijeva gradili učinkovito sončno elektrarno. 

 

Nujno velja poudariti tudi pomembne spremembe v določanju strateških usmeritev Ukrajine v naslednjih letih. Tako je 7. februarja Vrhovna Rada Ukrajine potrdila spremembe, ki v ustavi oz. lemeljni listini države jasno potrjujejo nepovratnost civilizacijske odločitve in izbora Ukrajine, kot sta evropska in evroatlantska integracija. Članstvo Ukrajine v EU in NATO bo imelo globok civilizacijski pomen. Povsem je razumljivo in jasno, da članstvo v teh organizacijah pomeni za neodvisno Ukrajino predvsem združitev z državami, ki jih povezujejo skupne demokratične vrednote in ki jih v celoti spoštuje tudi ukrajinski narod.

 

Upoštevaje naprednost in perspektivnost Ukrajine, ki ju je ta pokazala in dokazala v zadnjih petih letih, lahko trdimo, da je ukrajinska država postala močan mednarodni igralec, ki bo iz leta v leto povečeval svoj politični in gospodarski potencial ter se s tem tudi uveljavljal na politični mapi sveta.

 

31. marca 2019 bodo v Ukrajini redne predsedniške volitve. Ukrajinci res močno upamo, da bo naša država nadaljevala svojo pot v smeri, ki jo je začrtal in zastavil aktualni predsednik Petro Porošenko. Povsem jasno je, da napredek, ki ga je uspela doseči Ukrajina v zadnjih letih, pokazal, da ima strateška težnja ukrajinske države k pridružitvi EU in evroatlantski povezavi trdne temelje. Številni pomembni in pravočasni politični koraki so prispevali k njenemu mednarodnemu priznanju in krepitvi njene avtoritete, kot enega izmed odločujočih dejavnikov na področju varnosti in stabilnosti v Evropi in svetu.

 

Prepričan sem, da bo Ukrajina nadaljevala svojo lastno pot, na kateri se bo otresla in dokončno osvobodila izpod kolonialne oblasti in odvisnosti od Rusije. Verjamem, da bo Ukrajina dosledno nadaljevala svojo pot k članstvu v EU in zvezi NATO, ki se je neomajno drži in jo deklarira sedanji ukrajinski predsednik. Na tem mestu in v tem kontekstu bi se rad iskreno zahvalil Sloveniji za njeno neomajno podporo ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Ukrajine, ki jo moja država občuti in jo je deležna tako na bilateralni oz. medsebojni dvostranski ravni, kot tudi v okviru delovanja mednarodnih organizacij, in prav tako se zahvaljujem za podporo evroatlantskim prizadevanjem in težnjam moje države.

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,816
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,032
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,584
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,144
05/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,209
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,036
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,307
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968