Razkrivamo

Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"

Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj Jeana Monneta, Roberta Schumana in Walterja Hallsteina, ustanovnih očetov Evropske unije. Villiersova knjiga prinaša nekatera zelo vznemirljiva razkritja. V drugem delu bomo osvetlili delovanje Roberta Schumana in Jeana Monneta, ki sta od Američanov - konkretneje, State Departmenta in Centralne obveščavalne agencije, skrivoma prejemala denar.

26.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Evropska unija   Robert Schuman   Jean Monnet   Walter Hallstein   Konrad Adenauer   Francija   Nemčija   ZDA   State Department   OSS   donacije

Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar.

Leta 1955 je Robert Schuman postal predsednik Evropskega gibanja, vplivne mednarodne skupine, ki je promovirala evropsko integracijo. Gibanje, ki so leta 1948 ustanovili na kongresu v Haagu, ima sedež v Bruslju. Monnet se je na isti datum odločil ustanoviti Akcijski odbor za združene države Evrope, medtem ko je Henri Frenay, nekdanji borec francoskega odpora, predsedoval Evropski zvezi federalistov. Kako so financirali svoja gibanja Obstajajo namreč dokumenti o nečednih poslih: denar je redno pritekal, in to ne v majhnih zneskih. 24. julija 1957 je Monnet pisal prijatelju Shepu Stoneu, bivšemu obveščevalnemu častniku, pomembnemu predstavniku Fordove fundacije, ki sta ga State Department in CIA pooblastila za izplačila. Monnet je iskal dotacijo v višini 100.000 dolarjev (786.800 evrov v 2018!). Nekoliko pozneje je prejel telegram svojega prijatelja Shepa Stonea: izplačani znesek bo 150.000 dolarjev (1.180.000 evrov v 2018)!. 23. januarja 1958 je pričakovano pismo prispelo na Avenijo Foch – tajnik ni ubogal navodila, naj ga zažge. V glavi dopisa je znak banke Chase Manhattan, namenjeno je Jeanu Monnetu.

 

Najbolj resna stvar pri ameriških denarnih plačilih Jeanu Monnetu je to, da so obstajala protiplačila … Naletimo na isti majhni svet – predsednik banke Chase Manhatthan ni nihče drug kot John McCloy, oficir, odgovoren za Alžirijo (pomočnik ministra v vojni, leta 1943 je organiziral prihod Jeana Monneta v Alžir, nato je v kabinetu Franklina Roosevelta zastopal ameriške interese pri Giraudovi administraciji), ki je postal visoki komisar v Nemčiji, nato pa leta 1958 predsednik Fordove fundacije. Človek iz obveščevalnega, upravnega in bančnega sektorja, tesen Monnetov prijatelj in njegov sopotnik. 

 

To ni samo dodatek. Tudi drugi, neameriški viri so na dokumentih, majhni zneski: 10.000 dolarjev leta 1965 (69.600 evrov leta 2018), 20.000 leta 1966 (136.500 evrov leta 2018). Ameriška pomoč 150.000 dolarjev je namenjena za vračilo teh skromnih zneskov. Torej večina Monnetovih virov prihaja iz Združenih držav. Preudarno ustanovi Dokumentacijski center za večjo diskretnost in da ne bi pritegnil pozornosti. Toda center je odvisen od odbora. Je samo lupina oz. poštni nabiralnik na istem naslovu. Monnetov center je v veliki meri odvisen od financiranja ACUE (American Committee on United Europe), ameriškega javnega in zasebnega sektorja. Toda to še ni konec vplačil. Monnet se jih bo navadil. Nova subvencija bo prišla leta 1960, naslednjih 150.000 dolarjev (1.381.034 evrov v 2018). Tretje nakazilo bo izplačano 8. januarja 1963, spet 150.000 dolarjev. To bo še posebej dobrodošlo, ker bo Monnet z njim financiral svoje lobiranje za nevtralizacijo Elyséejske pogodbe, sklenjene med francoskim predsednikom (De Gaulle) in nemškim kanclerjem (Adenauer), ki je prva položila temelje za pristno politično sodelovanje na področju zunanjih zadev, obrambe, izobraževanja in mladine med Francijo in Nemčijo. Washington ni želel take Evrope, Evrope držav. 

 

 

Nemški kancler Konrad Adenauer (desno), Jean Monnet in Walter Hallstein. (Foto: Erich Lessing)

 

 

Sabotaža, izpeljana preko Jeana Monneta, je spremenila potek zgodovine: poleg diplomatov, ki so ob tej priložnosti prišli posebej iz Washingtona, in tistih z bonnske ambasade, je Monnetov odbor odigral bistveno propagandno vlogo med nemškimi poslanci, da sta bili k Elyséejski pogodbi, ki jo je ratificiral nemški Bundestag, dodani znameniti preambuli – atlantska in nadnacionalna, in jo s tem osiromašil za njeno resnično evropsko filozofijo. 

 

Četrto donacijo so Američani odobrili leta 1964. Odbor postaja vedno bolj odvisen od ameriškega denarja, Evropska skupnost obstaja že sedem let. Celotni znesek je 600.000 dolarjev, 60 milijonov starih frankov (4.4 milijona današnjih evrov). Leta 1966 je Center prenehal z operacijami. 

 

Najresnejša stvar glede teh plačil je, da obstajajo kompromisi. Ta denar ni zastonj. So ameriški ukazi, ki jih je treba poslušati: seveda so to lobiranja, propagandne operacije ipd. Tu je tudi običajna preskrba preko "poročil o dejavnostih" z zaupnimi ali celo tajnimi informacijami, ki naj bi ameriški diplomaciji zagotovile dragocene informacije, vse pod krinko poslovnih skrivnosti.  

 

Monnetov dokumentacijski center tesno sodeluje z Evropsko skupnostjo, predhodnico današnje EU. Tajne informacije, zbrane v Bruslju, prečkajo Atlantik in končajo v Washingtonu. Monnet tako uteleša stranko iz tujine, kajti to je očitno mimo zunaj pravil vladavine prava, brez vednosti Quai d'Orsaya. Vse te dragocene, celo neprecenljive informacije, ki zadevajo evropsko "energetsko politiko" in evropsko "stopnjo odvisnosti od zunanjega sveta pri ključnih surovinah", "združitev vodilnih delavcev", je področje ad hoc skrivnih kartotek, ki jih odpremljajo v svežnjih, in berejo, preučujejo ter uporabljajo v Ministrstvu za zunanje zadeve v Washingtonu.

 

Po drugi strani je Robert Schuman odšel s svojo skrivnostjo. Nikoli ni začutil potrebe, da bi omenil finančno podporo v letih od 1955 do 1966, ko je predsednik Evropskega gibanja. Zaradi ponižnosti, skromnosti ali iz skrbi, da bil diskreten in zvest besedi, ki jo je dal svojim volivcem, ki so zahtevali popolno zaupnost pretoka sredstev? V izmenjavi pisem – na srečo jih je pred uničenjem rešila malomarna oseba v tajništvu, ki ni upoštevala navodil – se je pokazala gola resnica. Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar. 

 

V pismu Williama Fosterja, predsednika Ameriškega odbora za združitev Evrope, ki ga je poslal Schumanu, predsedniku Evropskega gibanja, ameriški pisec poudarja: "Minilo je samo desetletje, odkar so general Donovan in njegovi sodelavci v New Yorku ustanovili Ameriški odbor. To smo naredili na predlog skupine evropskih voditeljev …"

 

Leto 1960. Ameriški odbor bo razmislil o začasni ustavitvi svojih vplivnih dejavnosti in posledično tudi nakazil. 8. maja 1960 je Schuman pismeno odgovoril svojemu dobrotniku: "Želim se vam zahvaliti za dejavnosti Ameriškega odbora za Združeno Evropo v minulih desetih letih." Spomnil je, da so - zahvaljujoč rednim nakazilom ameriškega denarja - "Evropske skupnosti zelo napredovale v preoblikovanju mišljenja". Odleglo mu je, ker Ameriški odbor ne bo ukinil financiranja, ampak ga bo samo začasno ustavil. 

 

"Resnično," je dejal, "bomo morali okrepiti delovanje v prid ustanovitvi resnične politične skupnosti. Pogoji v vašem pismu mi zagotavljajo, da bomo pozneje lahko spet pozvali k sodelovanju Ameriški odbor za Združeno Evropo." Po njegovih besedah je tako zaradi tega, ker bo Evropsko gibanje sprožilo kampanjo za funkcionalno integracijo, s katero se bo znebilo nacionalnih demokracij; zato je sreča, da Ameriški odbor ne bo končal s svojimi aktivnostmi. 

 

Bivši minister Schuman se je zahvalil dvema – najprej generalu Donovanu, nekdanjemu direktorju OSS – prvi ameriški tajni službi – ustanovitelju agencije CIA in nekdanjemu predsedniku in ustanovitelju Ameriškega odbora. Zahvalil se je tudi Paulu Hoffmanu, bivšemu članu OSS, predsedniku Fordove fundacije in nekdanjemu predsedniku Evropske komisije za sodelovanje.  

 

Podrejenost Roberta Schumanova ljudem iz obveščevalne službe tuje sile – čeprav koristne zaveznice – je bila popolnoma prikrita.

 

KONEC

 

(povzeto po Le Figaro)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,106
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,549
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,803
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,510
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,114
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,476
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 930
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,024
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 834
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 751