Komentar

Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene

Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. Da bi sploh lahko naredili realno oceno in primerjavo doseženih prodajnih cen slovenskih bank, bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank. Dejstvo je, da manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na evropskem in ameriškem dosegajo največje banke iz teh držav. Naš sodelavec Bine Kordež se je lotil analize.

24.03.2019 21:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   prodaja   NLB   NKBM   Abanka   Gorenjska banka   BKS   JP Morgan   EU   ZDA   kapitalski donos

Foto:www.amproject.si

Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za milijardo evrov, NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Država Slovenija je lansko leto prodala 60-odstotkov lastniškega deleža v NLB, letos pa naj bi do konca junija v skladu z zavezami EU zaključila tudi prodajo Abanke. Okoli same sanacije bank v letu 2013 ter tudi prevzetih obvezah za prodajo in še bolj o nujnosti izpolnjevanja teh obvez oz. možnostih za drugačen dogovor, je seveda veliko odprtih dilem. A v tem tekstu ne bi pisal o njih, temveč prikazal samo nekaj podatkov o vrednostih in vrednotenju bank. Vemo, po kakšni ceni smo uspeli prodati NLB, za Abanko pa so zaenkrat zbrane neobvezujoče ponudbe potencialnih kupcev in o višini iztržka lahko samo sklepamo.

 

Za realno oceno in primerjavo o doseženih cenah slovenskih bank bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank in ta analiza je bila v postopku prodaje najbrž pripravljena. Manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate pač nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na finančnem trgu EU in ZDA dosegajo največje banke iz teh držav. V spodnjih tabelah in primerjavah je nekaj podatkov o poslovanju in tržni vrednosti bank, ki kotirajo na borzah - in borzne vrednosti so seveda najbolj točen pokazatelj vrednosti bank.

 

Kot omenjeno, so med njimi največje banke, katerih vrednost presega tudi 200 milijard evrov v ZDA (JP Morgan, Bank of America) ali okoli 100 milijard v Evropski uniji (HSBC, Santader, Paribas). Po številu  je seveda največ bank, katerih tržna vrednost se giblje med 10 in 30 milijard evrov, vseeno pa na borzah najdemo tudi "manjše" banke z dvema ali tremi milijardami tržne kapitalizacije. Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za eno milijardo evrov (vrednost celotne banke), NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Čeprav največje svetovne banke niso najbolj ustrezna primerjava za oceno vrednosti slovenskih bank, pa je primerjava vseeno zanimiva in tudi indikativna. Pri vrednotenju neke družbe gre v končni fazi za ocenjevanje, kakšne donose ti prinaša ali bo prinašalo vloženo premoženje in načeloma pri tem ne bi smeli biti pomembnejše razlike. Ali dobiš 10 % na vloženo premoženje v veliko ali majhno družbo s stališča donosa za vlagatelja ni pomembno - seveda pa ne moremo mimo tega, da se pač velike družbe (tudi banke) vrednotijo bolje oz. da so vlagatelji pri velikih družbah zadovoljni tudi z nižjimi donosi. Predvsem pa vrednotenje neke družbe ni odvisno toliko od trenutnih rezultatov, temveč bolj od pričakovanj. Vseeno poglejmo, kam se glede na trenutne donosnosti bank uvrščajo prodajne cene slovenskih bank.

 

Na spodnji tabeli je nekaj ključnih podatkov za štiri slovenske banke, ki so bile prodane ali pa so trenutno v procesu prodaje, ter podatki za omenjene največje banke v ZDA in EU. Prodajno vrednost za NKBM, NLB in Gorenjsko banko poznamo, za Abanko pa ocenjujem, da lahko zanjo dosežemo največ 300 do 400 milijonov evrov (čisto moja osebna ocena glede na razmere na trgu, brez kakšnih "notranjih" informacij). Glede na razpon sem upošteval povprečno ceno 350 milijonov evrov. Dodani so tudi podatki o poslovanju primerljive banke BKS iz Avstrije (pri nas deluje njena podružnica), za katero imamo tudi podatek o tržni vrednosti banke.

 

Za ocenjevanje vrednosti so seveda pomembni rezultati poslovanja. Za prikaz vrednosti in donosov 80 največjih bank iz EU in ZDA so upoštevani zadnji razpoložljivi podatki, ki jih zanje navajajo borze (februar 2019). Pri slovenskih bankah pa sem upošteval zadnje znane podatke ali ocene za letošnje leto na osnovi polletnih podatkov. Pri NLB je poslovanje dokaj konstantno, več pa je nihanja pri drugih dveh bankah. Abanka je v 2017 ustvarila 43 milijonov evrov čistega dobička (1,9 mio iz sproščanja rezervacij), letos pa že v prvi polovici leta 40 milijonov (v tej številki je tudi 13 mio sproščanja rezervacij). Upošteval sem nekakšno povprečje, torej 60 milijonov evrov (v 2016 so prikazali 77 mio čistega dobička).

 

Pri Gorenjski banki so bili rezultati do lani relativno skromnejši glede na višino bilančne vsote in siceršnje dobro poslovanje banke v preteklosti. Lansko poslovanje je bilo v prvem polletju precej boljše (11,4 mio čistega dobička glede na 6,5 mio v celem letu 2017), a razlika je v veliki meri posledica oblikovanja oz. sproščanja slabitev (lani po polletju 4,7 dohodka iz tega naslova, v 2017 5,5 mio odhodkov). Upoštevaje neko nevtralno pozicijo glede slabitev je pri rezultatih upoštevano 15 milijonov evrov čistega dobička in na osnovi vseh teh predpostavk je oblikovana spodnja tabela.

 

NKBM je bila prodana v letu 2016, tako da so prodajno ceno določali rezultati iz leta 2015. Zanje je bilo značilno, da so takrat oblikovali za 39 milijonov evrov dodatnih popravkov terjatev, zaradi česar je bil dobiček samo 17 milijonov. V naslednjih letih so te slabitve že sproščali in to so nedvomno upoštevali (oz. bi morali) tudi pri prodaji banke. Zaradi tega je v izračunu uporabljen hipotetični dobiček 40 milijonov evrov, ki odraža potenciale banke iz osnovne dejavnosti brez nekih večjih popravkov (a tudi ne dohodkov iz slabitev). Pri BKS so upoštevani dejanski zadnji razpoložljivi podatki za leto 2017.

 

 

 

 

Običajno se pri vrednotenju bank spremlja dva kazalca, in sicer vrednost banke glede na ustvarjen dobiček (kazalec P/E, "price earnings ratio" oziroma cena delnice glede na dobiček na delnico) ter vrednost banke glede na knjižno vrednost kapitala (P/B, "price/book ratio" oziroma cena banke glede na kapital ovrednoten v knjigah). Če pogledamo dobljene vrednosti glede na rezultate bank (P/E), so vrednotenja slovenskih bank precej pod povprečjem največjih bank. Enako velja tudi za drugi kazalec, torej vrednost glede na knjižno vrednost kapitala.

 

V tabeli so ločeni podatki za vrednotenje bank v EU in v ZDA, pri čemer so vrednosti (vrednotenja oz. kazalci) v ZDA kar precej višje. Kot vidimo, dosegajo vrednosti velikih bank preko 10-kratnika ustvarjenega dobička na leto, enako tudi pri primerljivi banki BKS, pri slovenskih pa se giblje med pet in šest-kratnikom. Enako pa velja tudi za vrednost bank glede na kapital, kjer jih v Sloveniji prodajamo za dobro polovico statične vrednosti premoženja banke, povprečje v svetu pa je nad knjižno vrednostjo, posebej to odstopa pri ZDA, tudi zaradi višjega donosa oz. višje dobičkonosnosti ameriških bank.

 

V tabeli je dodanih še nekaj kazalcev o poslovanju bank in sicer donosnost na kapital, kjer so naše banke najmanj tako uspešne kot to velja za povprečje v EU. Dodan je tudi podatek o kapitalski ustreznosti bank (Tier 1), kjer so naše banke nekoliko nadpovprečno kapitalizirane. Zadnji podatek razmerje med krediti in depoziti nebančnemu sektorju. Slovenske banke posojajo podjetjem in posameznikom okoli dve tretjini zbranih sredstev od nebančnega sektorja, razliko pa plasirajo predvsem v vrednostne papirje (države) in v tujino. Evropske banke kreditirajo podjetniški sektor in prebivalstvo v precej večji meri (glede na zbrana sredstva od njih), ameriške pa v podobnem deležu kot pri nas. Seveda imajo ta razmerja zopet svoja ozadja, a to je že druga tema.

 

Po zgoraj navedenih podatkih dosegajo torej slovenske banke precej nižje vrednosti glede na rezultate, kot to velja za največje banke v EU in ZDA in tudi glede na primerljivo banko BKS. So pa to seveda podatki za povprečja tujih bank, zato na spodnjih grafikonih prikazujem še distribucijo podatkov za tuje banke, torej za vseh 80 upoštevanih bank. Na prvem grafu so tako podatki o doseženi ceni banke glede na rezultate (P/E kazalec) v odvisnosti od velikosti bank.

 

Velikost je opredeljena na spodnji osi (abscisna os) in to z logaritemsko skalo, ker so razlike v vrednosti bank seveda ogromne (JP Morgan ima tržno kapitalizacijo 300 milijard evrov, NLB eno milijardo, Gorenjska banka pa 100 milijonov). Naše banke so seveda na levi strani osi zaradi nizke vrednosti, a tudi na spodnjem delu navpične osi, ki prikazuje velikost kazalca P/E. Če je povprečje P/E vseh bank nad 10, praktično skoraj ni banke, ki bi bila tako nizko vrednotena. Pri večini tujih bank se njihova vrednost giblje v razponu med 8 in 14-kratnikom dobička.

 

 

 

 

Na naslednjem grafikonu pa prikazujem še banke glede na dosežen rezultat oz. donosnost (dobiček na kapital) in kako se to odraža v vrednosti banke. Po donosnosti so naše banke nekje na povprečju (donos je na spodnji osi), a kljub temu dosegajo enega najnižjih kazalcev P/E.

 

 



 

Kot povedano na začetku, imajo takšne primerjave precej omejitev. Prikazana so vrednotenja bank, ki so po velikosti glede na naše banke bistveno večja in tudi delujejo v drugačnih razmerah, zaradi česar neposredna primerjava ni najbolj ustrezna. Bolj primerljiva je banka BKS in tudi tam je dosežena tržna cena glede na ustvarjen dobiček enkrat večja, kot to velja za slovenske banke. Za naše banke pač dobivamo vrednosti, kot jih je trg pripravljen ponuditi in če nihče ni pripravljen plačati več (tudi Slovenci s presežki sredstev), potem je takšna cena pač ustrezna. Vseeno pa so alternativna vrednotenja (tudi s strani JP Morgan, kot smo brali pred časom) pokazala, da so vrednotenja lahko tudi drugačna, višja. Tu pa se potem vseeno lahko postavi vprašanje, ali je za takšno vrednost banko smiselno prodati, ali bolje pobirati tekoče donose. Upam, da bomo to pretehtali tudi pri prodaji Abanke.

 

Zaveze za prodajo imamo - a najbrž ne za kakršnokoli ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104