Komentar

Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene

Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. Da bi sploh lahko naredili realno oceno in primerjavo doseženih prodajnih cen slovenskih bank, bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank. Dejstvo je, da manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na evropskem in ameriškem dosegajo največje banke iz teh držav. Naš sodelavec Bine Kordež se je lotil analize.

24.03.2019 21:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   prodaja   NLB   NKBM   Abanka   Gorenjska banka   BKS   JP Morgan   EU   ZDA   kapitalski donos

Foto:www.amproject.si

Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za milijardo evrov, NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Država Slovenija je lansko leto prodala 60-odstotkov lastniškega deleža v NLB, letos pa naj bi do konca junija v skladu z zavezami EU zaključila tudi prodajo Abanke. Okoli same sanacije bank v letu 2013 ter tudi prevzetih obvezah za prodajo in še bolj o nujnosti izpolnjevanja teh obvez oz. možnostih za drugačen dogovor, je seveda veliko odprtih dilem. A v tem tekstu ne bi pisal o njih, temveč prikazal samo nekaj podatkov o vrednostih in vrednotenju bank. Vemo, po kakšni ceni smo uspeli prodati NLB, za Abanko pa so zaenkrat zbrane neobvezujoče ponudbe potencialnih kupcev in o višini iztržka lahko samo sklepamo.

 

Za realno oceno in primerjavo o doseženih cenah slovenskih bank bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank in ta analiza je bila v postopku prodaje najbrž pripravljena. Manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate pač nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na finančnem trgu EU in ZDA dosegajo največje banke iz teh držav. V spodnjih tabelah in primerjavah je nekaj podatkov o poslovanju in tržni vrednosti bank, ki kotirajo na borzah - in borzne vrednosti so seveda najbolj točen pokazatelj vrednosti bank.

 

Kot omenjeno, so med njimi največje banke, katerih vrednost presega tudi 200 milijard evrov v ZDA (JP Morgan, Bank of America) ali okoli 100 milijard v Evropski uniji (HSBC, Santader, Paribas). Po številu  je seveda največ bank, katerih tržna vrednost se giblje med 10 in 30 milijard evrov, vseeno pa na borzah najdemo tudi "manjše" banke z dvema ali tremi milijardami tržne kapitalizacije. Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za eno milijardo evrov (vrednost celotne banke), NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Čeprav največje svetovne banke niso najbolj ustrezna primerjava za oceno vrednosti slovenskih bank, pa je primerjava vseeno zanimiva in tudi indikativna. Pri vrednotenju neke družbe gre v končni fazi za ocenjevanje, kakšne donose ti prinaša ali bo prinašalo vloženo premoženje in načeloma pri tem ne bi smeli biti pomembnejše razlike. Ali dobiš 10 % na vloženo premoženje v veliko ali majhno družbo s stališča donosa za vlagatelja ni pomembno - seveda pa ne moremo mimo tega, da se pač velike družbe (tudi banke) vrednotijo bolje oz. da so vlagatelji pri velikih družbah zadovoljni tudi z nižjimi donosi. Predvsem pa vrednotenje neke družbe ni odvisno toliko od trenutnih rezultatov, temveč bolj od pričakovanj. Vseeno poglejmo, kam se glede na trenutne donosnosti bank uvrščajo prodajne cene slovenskih bank.

 

Na spodnji tabeli je nekaj ključnih podatkov za štiri slovenske banke, ki so bile prodane ali pa so trenutno v procesu prodaje, ter podatki za omenjene največje banke v ZDA in EU. Prodajno vrednost za NKBM, NLB in Gorenjsko banko poznamo, za Abanko pa ocenjujem, da lahko zanjo dosežemo največ 300 do 400 milijonov evrov (čisto moja osebna ocena glede na razmere na trgu, brez kakšnih "notranjih" informacij). Glede na razpon sem upošteval povprečno ceno 350 milijonov evrov. Dodani so tudi podatki o poslovanju primerljive banke BKS iz Avstrije (pri nas deluje njena podružnica), za katero imamo tudi podatek o tržni vrednosti banke.

 

Za ocenjevanje vrednosti so seveda pomembni rezultati poslovanja. Za prikaz vrednosti in donosov 80 največjih bank iz EU in ZDA so upoštevani zadnji razpoložljivi podatki, ki jih zanje navajajo borze (februar 2019). Pri slovenskih bankah pa sem upošteval zadnje znane podatke ali ocene za letošnje leto na osnovi polletnih podatkov. Pri NLB je poslovanje dokaj konstantno, več pa je nihanja pri drugih dveh bankah. Abanka je v 2017 ustvarila 43 milijonov evrov čistega dobička (1,9 mio iz sproščanja rezervacij), letos pa že v prvi polovici leta 40 milijonov (v tej številki je tudi 13 mio sproščanja rezervacij). Upošteval sem nekakšno povprečje, torej 60 milijonov evrov (v 2016 so prikazali 77 mio čistega dobička).

 

Pri Gorenjski banki so bili rezultati do lani relativno skromnejši glede na višino bilančne vsote in siceršnje dobro poslovanje banke v preteklosti. Lansko poslovanje je bilo v prvem polletju precej boljše (11,4 mio čistega dobička glede na 6,5 mio v celem letu 2017), a razlika je v veliki meri posledica oblikovanja oz. sproščanja slabitev (lani po polletju 4,7 dohodka iz tega naslova, v 2017 5,5 mio odhodkov). Upoštevaje neko nevtralno pozicijo glede slabitev je pri rezultatih upoštevano 15 milijonov evrov čistega dobička in na osnovi vseh teh predpostavk je oblikovana spodnja tabela.

 

NKBM je bila prodana v letu 2016, tako da so prodajno ceno določali rezultati iz leta 2015. Zanje je bilo značilno, da so takrat oblikovali za 39 milijonov evrov dodatnih popravkov terjatev, zaradi česar je bil dobiček samo 17 milijonov. V naslednjih letih so te slabitve že sproščali in to so nedvomno upoštevali (oz. bi morali) tudi pri prodaji banke. Zaradi tega je v izračunu uporabljen hipotetični dobiček 40 milijonov evrov, ki odraža potenciale banke iz osnovne dejavnosti brez nekih večjih popravkov (a tudi ne dohodkov iz slabitev). Pri BKS so upoštevani dejanski zadnji razpoložljivi podatki za leto 2017.

 

 

 

 

Običajno se pri vrednotenju bank spremlja dva kazalca, in sicer vrednost banke glede na ustvarjen dobiček (kazalec P/E, "price earnings ratio" oziroma cena delnice glede na dobiček na delnico) ter vrednost banke glede na knjižno vrednost kapitala (P/B, "price/book ratio" oziroma cena banke glede na kapital ovrednoten v knjigah). Če pogledamo dobljene vrednosti glede na rezultate bank (P/E), so vrednotenja slovenskih bank precej pod povprečjem največjih bank. Enako velja tudi za drugi kazalec, torej vrednost glede na knjižno vrednost kapitala.

 

V tabeli so ločeni podatki za vrednotenje bank v EU in v ZDA, pri čemer so vrednosti (vrednotenja oz. kazalci) v ZDA kar precej višje. Kot vidimo, dosegajo vrednosti velikih bank preko 10-kratnika ustvarjenega dobička na leto, enako tudi pri primerljivi banki BKS, pri slovenskih pa se giblje med pet in šest-kratnikom. Enako pa velja tudi za vrednost bank glede na kapital, kjer jih v Sloveniji prodajamo za dobro polovico statične vrednosti premoženja banke, povprečje v svetu pa je nad knjižno vrednostjo, posebej to odstopa pri ZDA, tudi zaradi višjega donosa oz. višje dobičkonosnosti ameriških bank.

 

V tabeli je dodanih še nekaj kazalcev o poslovanju bank in sicer donosnost na kapital, kjer so naše banke najmanj tako uspešne kot to velja za povprečje v EU. Dodan je tudi podatek o kapitalski ustreznosti bank (Tier 1), kjer so naše banke nekoliko nadpovprečno kapitalizirane. Zadnji podatek razmerje med krediti in depoziti nebančnemu sektorju. Slovenske banke posojajo podjetjem in posameznikom okoli dve tretjini zbranih sredstev od nebančnega sektorja, razliko pa plasirajo predvsem v vrednostne papirje (države) in v tujino. Evropske banke kreditirajo podjetniški sektor in prebivalstvo v precej večji meri (glede na zbrana sredstva od njih), ameriške pa v podobnem deležu kot pri nas. Seveda imajo ta razmerja zopet svoja ozadja, a to je že druga tema.

 

Po zgoraj navedenih podatkih dosegajo torej slovenske banke precej nižje vrednosti glede na rezultate, kot to velja za največje banke v EU in ZDA in tudi glede na primerljivo banko BKS. So pa to seveda podatki za povprečja tujih bank, zato na spodnjih grafikonih prikazujem še distribucijo podatkov za tuje banke, torej za vseh 80 upoštevanih bank. Na prvem grafu so tako podatki o doseženi ceni banke glede na rezultate (P/E kazalec) v odvisnosti od velikosti bank.

 

Velikost je opredeljena na spodnji osi (abscisna os) in to z logaritemsko skalo, ker so razlike v vrednosti bank seveda ogromne (JP Morgan ima tržno kapitalizacijo 300 milijard evrov, NLB eno milijardo, Gorenjska banka pa 100 milijonov). Naše banke so seveda na levi strani osi zaradi nizke vrednosti, a tudi na spodnjem delu navpične osi, ki prikazuje velikost kazalca P/E. Če je povprečje P/E vseh bank nad 10, praktično skoraj ni banke, ki bi bila tako nizko vrednotena. Pri večini tujih bank se njihova vrednost giblje v razponu med 8 in 14-kratnikom dobička.

 

 

 

 

Na naslednjem grafikonu pa prikazujem še banke glede na dosežen rezultat oz. donosnost (dobiček na kapital) in kako se to odraža v vrednosti banke. Po donosnosti so naše banke nekje na povprečju (donos je na spodnji osi), a kljub temu dosegajo enega najnižjih kazalcev P/E.

 

 



 

Kot povedano na začetku, imajo takšne primerjave precej omejitev. Prikazana so vrednotenja bank, ki so po velikosti glede na naše banke bistveno večja in tudi delujejo v drugačnih razmerah, zaradi česar neposredna primerjava ni najbolj ustrezna. Bolj primerljiva je banka BKS in tudi tam je dosežena tržna cena glede na ustvarjen dobiček enkrat večja, kot to velja za slovenske banke. Za naše banke pač dobivamo vrednosti, kot jih je trg pripravljen ponuditi in če nihče ni pripravljen plačati več (tudi Slovenci s presežki sredstev), potem je takšna cena pač ustrezna. Vseeno pa so alternativna vrednotenja (tudi s strani JP Morgan, kot smo brali pred časom) pokazala, da so vrednotenja lahko tudi drugačna, višja. Tu pa se potem vseeno lahko postavi vprašanje, ali je za takšno vrednost banko smiselno prodati, ali bolje pobirati tekoče donose. Upam, da bomo to pretehtali tudi pri prodaji Abanke.

 

Zaveze za prodajo imamo - a najbrž ne za kakršnokoli ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,154
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,222
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,306
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,642
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,030
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,419
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,247
08/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,735
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,501
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,872