Komentar

O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)

Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili.

27.03.2019 23:46
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Kocbek   Jordan Peterson   meritokracija   komunisti   Milovan Đilas   Sovjetska zveza   SFRJ   Slovenija   EU   Berlinski zid   agitprop

Danes se strankarski pluralizem spreminja nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

1. Leta izključevanja (1971-1980). Med služenjem vojaškega roka so me 29. novembra 1973, na dan, ki je bil takrat jugoslovanski državni praznik, kar je dogodku dalo posebej dramatičen značaj, izključili iz Zveze komunistov. Tej izključitvi, ki je bila posledica mojih opazk na račun jugoslovanskega sistema in njegove "ljudske armade", so sledile težave v službi, pri ljubljanskem priznanju ameriškega doktorata in - razumljivo - pri objavi romana Hi kvadrat, v katerem sem popisoval vojaško življenje. Roman je po zaslugi prijateljev pri tedanji Mladinski knjigi vendarle izšel, doktorat so mi z zamudo priznali, predavati na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa nisem smel, zato sem predaval v Ameriki. To so bili časi splošnega izključevanja, saj je Tito leta 1971 pregnal hrvaško, leto potem pa slovensko in srbsko reformistično vodstvo, na moji fakulteti pa je izključevanje trajalo do leta 1975, ko so štirim profesorjem prepovedali predavanja. Kot je znano, je tistega leta izbruhnil škandal zaradi Kocbekovega tržaškega intervjuja o povojnih pobojih, mednarodno ogrevanje pa je napovedala Helsinška sklepna listina Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je obsodila izključevanje. Gordijski vozel komunističnega izključevanja so potem presekali Poljaki: leta 1978 novi papež Karol Józef Wojtyła, leta 1980 - istega leta, kot je prišlo do pobude za Novo revijo - pa sindikalni voditelj Lech Wałęsa. Da so bila sedemdeseta leta leta izključevanja, ne bi smeli pozabiti.

 

2. Prelomna leta in leta vključevanja (1987-2008). Začelo se je v kulturi, nadaljevalo z Majniško deklaracijo in padcem Berlinskega zidu (1989), Demos-om in jugoslovansko krizo, navsezadnje pa leta 1992 z vključitvijo Slovenije v mednarodno skupnost. Doba vključevanja je bila relativno dolga, končala pa se je z vključitvijo Slovenije v EU in NATO, natančneje, s predsedovanjem Evropski uniji leta 2008.

 

3. Nova doba izključevanja (2009-2019). Po koncu predsedovanja se je spet začela izključevalna politika. Nasledniki že nekoč propadle izključevalne politike (Zveza komunistov, Stranka demokratične prenove, Združena lista, Socialni demokrati) so leta 2008 Slovenijo (dobesedno, s predvolilnimi plakati) prebarvali v rdeče. Namesto konca hladne vojne so začeli propagirati začetek hladne vojne.

 

4. Diskriminacija. Izključevanje je druga beseda za selekcijo oz. diskriminacijo. Izključevanje je lahko naravno in bolj ali manj samodejno, povezano z dostopnostjo oz. pomanjkanjem ugodnih naravnih in življenjskih pogojev. Izbiramo, kar je varno, koristno, primerno ali ustrezno; izključujemo, kar je odveč, neprimerno, nevarno itn. Recimo, da gre za varno vožnjo ali plovbo, za umik pred neurjem, za nakupovanje v samopostrežbi, za izbiranje hrane v restavraciji … Lahko pa gre tudi (npr. v primeru migrantov) za "bolj zelene pašnike", za "boljše življenje", za "vključitev v boljšo družbo", za premoženje, družbeni ugled ali prestiž. O izbiranju in izključevanju odločajo občutek/instinkt, premislek in tehtanje različnih možnosti pa tudi nestrpnost, maščevalnost, hudobija, samovšečnost, predsodki, politični interesi.

 

5. Meritokracija. Moderne in demokratične družbe izbiranje in izključevanje urejajo po načelu enakopravnosti, predvsem pa glede na merljive dosežke. O tem je v dialogu z novinarko Špelo Kožar (za ljubljansko televizijo) decembra 2018 govoril Jordan Peterson. Novinarki, ki je zagovarjala enake plače za ženske in moške profesorje, je odgovoril, da je - ne glede na spol - treba upoštevati akademske dosežke, kot sta uspešno delo s študenti in število objavljenih člankov. V jugoslovanskih (socialističnih) časih je seveda - tudi na akademskem področju - prevladovala ideološka selekcija, torej diskriminacija na podlagi "družbenopolitične primernosti", tj. arbitrarnih odločitev partijskih in udbovskih funkcionarjev. Ta selekcija je praviloma izbirala tiste, ki so slabo predavali in niso objavljali člankov. Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili. V tej zvezi je zanimivo, da so se bojevali zoper rasno in npr. narodnostno izključevanje/diskriminacijo v Tretjem svetu.

 

6. Vključevanje in izključevanje v mednarodnih odnosih. Na področju mednarodnih odnosov so praktično vsi pojavi povezani z vključevanjem in izključevanjem. Pozitiven precedens je bil Dunajski kongres, ki kljub Napoleonovemu porazu ni izključil Francozov, negativen precedens pa je bila Versajska konferenca, ki je izključila Nemce in nekaj cesarstev. Zato je bila po II. svetovni vojni prva poteza zmagovalcev, da so se pobotali s poraženci in sklenili spravo med Nemci in Francozi pa med Američani in Japonci. Jugoslavija je po II. svetovni vojni doživljala dolgo obdobje izključevanja. Najprej so nas izključili Sovjeti, nato pa še Američani, da smo kot edina evropska država pristali v gibanju neuvrščenih, ki jih pravzaprav nista družili neuvrščenost ali nevtralnost, ampak vojaški udari, revolucionarna gibanja, in simpatije do Sovjetske zveze. Po koncu hladne vojne, po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze je v Evropi prevladalo razpoloženje vključevanja. Vrednotna podlaga nove EU in novega Nata je bila sprava med Vzhodno in Zahodno Evropo, torej vključitev nekdanjih socialističnih držav v zahodne povezave. Zanimivost evropskega vključevanja je načelo enotnosti v različnosti oz. raznolikosti. Kot je razvidno iz brexita in iz kritik Poljske in Madžarske, sta izključitev iz EU in celo izstop iz EU težavni in tako rekoč nemogoči.

 

7. Evropska in slovenska kadrovska politika. Do neke mere sta si evropska in slovenska kadrovska politika podobni: kandidate za najpomembnejše položaje izbirajo v strankarskih kadrovskih komisijah. Za evropske položaje običajno ne tekmujejo prvovrstni, ampak bolj ali manj drugovrstni politiki, kajti prvovrstni politiki vedo, da je državna oblast pomembnejša od evropske, in zato ostajajo v svojih prestolnicah, v oddaljeni Bruselj pa pošiljajo namestnike, tudi tekmece. Med EU in Slovenijo je razlika v tem, da slovenske strankarske komisije (v skladu z ideološkimi predsodki, s prijateljskimi ali sorodniškimi povezavami) odločajo tudi o sodnikih, o t.i. srednjem kadru, npr. o direktorjih državnih ali javnih podjetij, o članih upravnih in nadzornih odborov in o drugih donosnih službah. V Bruslju (in v mnogih evroposkih državah) za takšne službe objavljajo razpise oz. t.i. konkurze, ki so pogosto zelo zahtevni. Med kandidati za evropske službe so zato bolj mikavni položaji, s katerimi razpolagajo države članice, ki že spet izbirajo po strankarskih (prijateljskih, sorodniških) merilih.  

 

8. Agitprop. Današnja politika (ne le v Sloveniji) temelji na medijskih sporočilih. V demokratičnih državah imajo zanje posebne zakone, ki - pri državnih oz. javnih medijih - predpisujejo enakopravno oz. sorazmerno zastopanje različnih političnih stališč, kar je urejeno tudi s pretehtanim izbiranjem urednikov in direktorjev. Med zasebnimi medijskimi hišami potekajo konkurenčni boji, ki so izenačeni približno enako, kot so izenačene stranke oz. korporacije. Tako praktično nobena stran ni brez medijskega zastopstva, posebej natančno pa je to odmerjeno pri državnih medijskih hišah. V Sloveniji se zadnja leta, po zadnjih volitvah pa še posebej intenzivno uveljavljajo uredništva, oddaje, uredniki in voditelji, ki so povsem pristranski. Levičarske stranke so v prednosti že dolga leta, v zadnjem času pa na nacionalni TV prevladujejo oddaje, na katere so abonirani priznani predstavniki/predstavnice levičarskih strank. Po svojem okusu ne vabijo le gostov, ampak postavljajo stalna pogovorna omizja, kjer prevladujejo člani levosredinskih strank in ustanov, ki so bile ustanovljene na prej opisane pristranske načine.

 

9. Stranke in volitve. Središče in vozlišče omenjenega dogajanja so seveda stranke, ki imajo različna imena, vendar so si med seboj podobne in igrajo z volivci nekakšno zagonetno igro vključevanja in izključevanja. Nekoč smo (resda manj številno) družbo takšnih strank imenovali Stranka samoupravega socializma, pred osamosvojitvijo pa je na podlagi zgodovinske Dolomitske izjave (1943) različne levičarske skupine predstavljala Socialističnega zveza delovnega ljudstva. Volivci lahko ugibajo, kdo vodi določeno stranko iz ozadja, vendar jim vse do razpleta (ki spominja na nekoliko razvlečeno detektivko) ni jasno, da so nekatere stranke povezane in praktično nerazdružljive. Njihova politika se je z vso razločnostjo pokazala na lanskih volitvah, saj so vse po vrsti izjavljale, da je izključeno edinole sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko, ki jo vodi Janez Janša.

 

10. Nekoč in danes. V nekdanji Jugoslaviji so strankarski pluralizem nadomestili z nacionalnim oz. republiškim pluralizmom. V samostojni Sloveniji smo nacionalni pluralizem nadomestili s strankarskim pluralizmom. Danes se strankarski pluralizem spreminja (kot bi to leta 1983 povedala Čavoški in Koštunica) nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,623
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,002
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,012
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,857
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 844
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 999
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 962
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 901
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 839
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 802