Komentar

O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)

Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili.

27.03.2019 23:46
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Kocbek   Jordan Peterson   meritokracija   komunisti   Milovan Đilas   Sovjetska zveza   SFRJ   Slovenija   EU   Berlinski zid   agitprop

Danes se strankarski pluralizem spreminja nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

1. Leta izključevanja (1971-1980). Med služenjem vojaškega roka so me 29. novembra 1973, na dan, ki je bil takrat jugoslovanski državni praznik, kar je dogodku dalo posebej dramatičen značaj, izključili iz Zveze komunistov. Tej izključitvi, ki je bila posledica mojih opazk na račun jugoslovanskega sistema in njegove "ljudske armade", so sledile težave v službi, pri ljubljanskem priznanju ameriškega doktorata in - razumljivo - pri objavi romana Hi kvadrat, v katerem sem popisoval vojaško življenje. Roman je po zaslugi prijateljev pri tedanji Mladinski knjigi vendarle izšel, doktorat so mi z zamudo priznali, predavati na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa nisem smel, zato sem predaval v Ameriki. To so bili časi splošnega izključevanja, saj je Tito leta 1971 pregnal hrvaško, leto potem pa slovensko in srbsko reformistično vodstvo, na moji fakulteti pa je izključevanje trajalo do leta 1975, ko so štirim profesorjem prepovedali predavanja. Kot je znano, je tistega leta izbruhnil škandal zaradi Kocbekovega tržaškega intervjuja o povojnih pobojih, mednarodno ogrevanje pa je napovedala Helsinška sklepna listina Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je obsodila izključevanje. Gordijski vozel komunističnega izključevanja so potem presekali Poljaki: leta 1978 novi papež Karol Józef Wojtyła, leta 1980 - istega leta, kot je prišlo do pobude za Novo revijo - pa sindikalni voditelj Lech Wałęsa. Da so bila sedemdeseta leta leta izključevanja, ne bi smeli pozabiti.

 

2. Prelomna leta in leta vključevanja (1987-2008). Začelo se je v kulturi, nadaljevalo z Majniško deklaracijo in padcem Berlinskega zidu (1989), Demos-om in jugoslovansko krizo, navsezadnje pa leta 1992 z vključitvijo Slovenije v mednarodno skupnost. Doba vključevanja je bila relativno dolga, končala pa se je z vključitvijo Slovenije v EU in NATO, natančneje, s predsedovanjem Evropski uniji leta 2008.

 

3. Nova doba izključevanja (2009-2019). Po koncu predsedovanja se je spet začela izključevalna politika. Nasledniki že nekoč propadle izključevalne politike (Zveza komunistov, Stranka demokratične prenove, Združena lista, Socialni demokrati) so leta 2008 Slovenijo (dobesedno, s predvolilnimi plakati) prebarvali v rdeče. Namesto konca hladne vojne so začeli propagirati začetek hladne vojne.

 

4. Diskriminacija. Izključevanje je druga beseda za selekcijo oz. diskriminacijo. Izključevanje je lahko naravno in bolj ali manj samodejno, povezano z dostopnostjo oz. pomanjkanjem ugodnih naravnih in življenjskih pogojev. Izbiramo, kar je varno, koristno, primerno ali ustrezno; izključujemo, kar je odveč, neprimerno, nevarno itn. Recimo, da gre za varno vožnjo ali plovbo, za umik pred neurjem, za nakupovanje v samopostrežbi, za izbiranje hrane v restavraciji … Lahko pa gre tudi (npr. v primeru migrantov) za "bolj zelene pašnike", za "boljše življenje", za "vključitev v boljšo družbo", za premoženje, družbeni ugled ali prestiž. O izbiranju in izključevanju odločajo občutek/instinkt, premislek in tehtanje različnih možnosti pa tudi nestrpnost, maščevalnost, hudobija, samovšečnost, predsodki, politični interesi.

 

5. Meritokracija. Moderne in demokratične družbe izbiranje in izključevanje urejajo po načelu enakopravnosti, predvsem pa glede na merljive dosežke. O tem je v dialogu z novinarko Špelo Kožar (za ljubljansko televizijo) decembra 2018 govoril Jordan Peterson. Novinarki, ki je zagovarjala enake plače za ženske in moške profesorje, je odgovoril, da je - ne glede na spol - treba upoštevati akademske dosežke, kot sta uspešno delo s študenti in število objavljenih člankov. V jugoslovanskih (socialističnih) časih je seveda - tudi na akademskem področju - prevladovala ideološka selekcija, torej diskriminacija na podlagi "družbenopolitične primernosti", tj. arbitrarnih odločitev partijskih in udbovskih funkcionarjev. Ta selekcija je praviloma izbirala tiste, ki so slabo predavali in niso objavljali člankov. Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili. V tej zvezi je zanimivo, da so se bojevali zoper rasno in npr. narodnostno izključevanje/diskriminacijo v Tretjem svetu.

 

6. Vključevanje in izključevanje v mednarodnih odnosih. Na področju mednarodnih odnosov so praktično vsi pojavi povezani z vključevanjem in izključevanjem. Pozitiven precedens je bil Dunajski kongres, ki kljub Napoleonovemu porazu ni izključil Francozov, negativen precedens pa je bila Versajska konferenca, ki je izključila Nemce in nekaj cesarstev. Zato je bila po II. svetovni vojni prva poteza zmagovalcev, da so se pobotali s poraženci in sklenili spravo med Nemci in Francozi pa med Američani in Japonci. Jugoslavija je po II. svetovni vojni doživljala dolgo obdobje izključevanja. Najprej so nas izključili Sovjeti, nato pa še Američani, da smo kot edina evropska država pristali v gibanju neuvrščenih, ki jih pravzaprav nista družili neuvrščenost ali nevtralnost, ampak vojaški udari, revolucionarna gibanja, in simpatije do Sovjetske zveze. Po koncu hladne vojne, po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze je v Evropi prevladalo razpoloženje vključevanja. Vrednotna podlaga nove EU in novega Nata je bila sprava med Vzhodno in Zahodno Evropo, torej vključitev nekdanjih socialističnih držav v zahodne povezave. Zanimivost evropskega vključevanja je načelo enotnosti v različnosti oz. raznolikosti. Kot je razvidno iz brexita in iz kritik Poljske in Madžarske, sta izključitev iz EU in celo izstop iz EU težavni in tako rekoč nemogoči.

 

7. Evropska in slovenska kadrovska politika. Do neke mere sta si evropska in slovenska kadrovska politika podobni: kandidate za najpomembnejše položaje izbirajo v strankarskih kadrovskih komisijah. Za evropske položaje običajno ne tekmujejo prvovrstni, ampak bolj ali manj drugovrstni politiki, kajti prvovrstni politiki vedo, da je državna oblast pomembnejša od evropske, in zato ostajajo v svojih prestolnicah, v oddaljeni Bruselj pa pošiljajo namestnike, tudi tekmece. Med EU in Slovenijo je razlika v tem, da slovenske strankarske komisije (v skladu z ideološkimi predsodki, s prijateljskimi ali sorodniškimi povezavami) odločajo tudi o sodnikih, o t.i. srednjem kadru, npr. o direktorjih državnih ali javnih podjetij, o članih upravnih in nadzornih odborov in o drugih donosnih službah. V Bruslju (in v mnogih evroposkih državah) za takšne službe objavljajo razpise oz. t.i. konkurze, ki so pogosto zelo zahtevni. Med kandidati za evropske službe so zato bolj mikavni položaji, s katerimi razpolagajo države članice, ki že spet izbirajo po strankarskih (prijateljskih, sorodniških) merilih.  

 

8. Agitprop. Današnja politika (ne le v Sloveniji) temelji na medijskih sporočilih. V demokratičnih državah imajo zanje posebne zakone, ki - pri državnih oz. javnih medijih - predpisujejo enakopravno oz. sorazmerno zastopanje različnih političnih stališč, kar je urejeno tudi s pretehtanim izbiranjem urednikov in direktorjev. Med zasebnimi medijskimi hišami potekajo konkurenčni boji, ki so izenačeni približno enako, kot so izenačene stranke oz. korporacije. Tako praktično nobena stran ni brez medijskega zastopstva, posebej natančno pa je to odmerjeno pri državnih medijskih hišah. V Sloveniji se zadnja leta, po zadnjih volitvah pa še posebej intenzivno uveljavljajo uredništva, oddaje, uredniki in voditelji, ki so povsem pristranski. Levičarske stranke so v prednosti že dolga leta, v zadnjem času pa na nacionalni TV prevladujejo oddaje, na katere so abonirani priznani predstavniki/predstavnice levičarskih strank. Po svojem okusu ne vabijo le gostov, ampak postavljajo stalna pogovorna omizja, kjer prevladujejo člani levosredinskih strank in ustanov, ki so bile ustanovljene na prej opisane pristranske načine.

 

9. Stranke in volitve. Središče in vozlišče omenjenega dogajanja so seveda stranke, ki imajo različna imena, vendar so si med seboj podobne in igrajo z volivci nekakšno zagonetno igro vključevanja in izključevanja. Nekoč smo (resda manj številno) družbo takšnih strank imenovali Stranka samoupravega socializma, pred osamosvojitvijo pa je na podlagi zgodovinske Dolomitske izjave (1943) različne levičarske skupine predstavljala Socialističnega zveza delovnega ljudstva. Volivci lahko ugibajo, kdo vodi določeno stranko iz ozadja, vendar jim vse do razpleta (ki spominja na nekoliko razvlečeno detektivko) ni jasno, da so nekatere stranke povezane in praktično nerazdružljive. Njihova politika se je z vso razločnostjo pokazala na lanskih volitvah, saj so vse po vrsti izjavljale, da je izključeno edinole sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko, ki jo vodi Janez Janša.

 

10. Nekoč in danes. V nekdanji Jugoslaviji so strankarski pluralizem nadomestili z nacionalnim oz. republiškim pluralizmom. V samostojni Sloveniji smo nacionalni pluralizem nadomestili s strankarskim pluralizmom. Danes se strankarski pluralizem spreminja (kot bi to leta 1983 povedala Čavoški in Koštunica) nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,609
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,393
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,276
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,189
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,742
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,064
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 886
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 608