Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)

Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. "Gospod Ribbentrop," se pritožuje Göring, ki načeluje Reichu, medtem ko Hitler brzi proti domovini, "vsa ta zadeva z ultimatom, s katerim naj bi zagrozili Avstriji, je ena sama gnusna laž. Seyss-Inquart, ki je s splošnim ljudskim soglasjem prevzel oblast, nas prosi za pomoč. Ko bi vi vedeli, kako nasilen je ta Schuschniggov režim!" In Ribbentrop odgovarja: "Neverjetno! Treba je obvestiti ves svet."

31.03.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Sydney Alderman   Ribbentrop   Göring   Avstrija   Seyss-Inquart   Miklas   Dunaj   Berlin

Pogovor se je v tem tonu nadaljeval še dobre pol ure. Lahko si mislimo, kako debelo so pogledali uslužbenci, ki so si zapisovali te nenavadne stavke; najbrž se jim je zazdelo, da so se na lepem znašli v gledališkem zakulisju. Potem je dialoga konec. Göring omeni jasno vreme. Modro nebo. Ptice. Stoji na balkonu, pravi, in po radiu posluša navdušenje Avstrijcev. "Prečudovito!" vzklikne Ribbentrop.

 

Sedem let pozneje, 29. novembra 1945, je moč ta dvogovor ponovno slišati. Enake besede, nemara za kanec manj poljubne, bolj dognane; a gre za natanko iste nesramne besede, za enak posmehljiv prizvok. Prizorišče je Mednarodno sodišče v Nürnbergu. Ameriški tožilec Sydney Alderman iz mape izvleče šop listov, s katerimi želi podkrepiti obtožbo za zaroto zoper mir. Pogovor med Ribbentropom in Göringom se mu zdi na moč poveden; v njem je slišati neke vrste "dvojno govorico", kakor pravi, ki naj druge države zapelje v zmoto.

 

Alderman začne brati. Kratki dvogovor bere, kot bi bral gledališke replike. Tako prepričljiv je, da v trenutku, ko izgovori Göringovo ime, se pravi, ime prvega nastopajočega, resnični Göring v svoji loži za obdolžence skoraj plane na noge. Vendar hitro ugotovi, da ga niso poklicali, ampak mu bodo v živo odigrali njegovo vlogo, prebrali njegove tirade. Alderman z enoličnim in slovesnim glasom bere znani prizorček.

 

Göring: Gospod Ribbentrop, kot veste, me je Führer zadolžil, da med njegovo odsotnostjo vodim Reich. Rad bi vas obvestil o neznanskem veselju, ki je preplavilo Avstrijo in ki ga lahko slišite po radiu.

 

Ribbentrop: Res fantastično, mar ne?

 

Göring: Seyss-Inquart se je zbal, da bi deželo utegnilo zajeti nasilje in bi lahko izbruhnila državljanska vojna. Prosil nas je, naj takoj posredujemo, zato smo nemudoma krenili proti meji, da bi preprečili kaos.

 

 

Vendar pa Göring tega trinajstega marca 1938 ni slutil, da bodo lepega dne na svetlo prišle še veliko bolj verodostojne zaupnosti. Svojim službam je bil naročil, naj si zapisujejo njegove pomembnejše pogovore; morajo jih ohraniti za zgodovino. Mogoče bo na stara leta napisal svojo Galsko vojno [1] kdo ve? Pri tem se bo lahko oprl na zapiske, ki jih bo mimogrede nabral iz slavnih poglavij svoje kariere. Ni mogel slutiti, da bodo ti zapiski, namesto da bi se ob upokojitvi znašli na njegovi pisalni mizi, končali v tožilčevih rokah prav tu, v Nürnbergu. Slišati je mogoče še druge prizore, ki so se dva dni pred tem odigrali med Berlinom in Dunajem, v noči enajstega marca, ko je bil Göring sveto prepričan, da ga poslušajo samo Seyss-Inquart, Dombrowski, svetovalec na veleposlaništvu, ki je bil za posrednika, in kajpak oseba, zadolžena za to, da bodo njihovi bleščeči pogovori ohranjeni zanamcem. Ni vedel, da mu v resnici prisluškuje ves svet. Seveda ne prav tisto minuto, ko je govoril, ampak so na ušesa vlekli iz prihodnost, iz tistega zanamstva, na katerega je po tihem računal. Tako pač je. Vsi pogovori, ki jih je tistega večera opravil Göring, so dejansko skrbno shranjeni in na razpolago. Kot po čudežu so se jih ognile tudi bombe. 

 

 

Göring: Kdaj namerava Seyss-Inquart oblikovati svojo vlado?

 

Dombrowski: Ob četrt na deset.

 

Göring: Vlada mora biti imenovana ob pol osmih.

 

Dombrowski: … ob pol osmih.

 

Göring: Keppler vam bo sporočil imena. Veste, kdo bo pravosodni minister?

 

Dombrowski: Da, da …

 

Göring: Povejte ime …

 

Dombrowski: Vaš svak, kajne?

 

Göring: Tako je.

 

 

Göring od ure do ure narekuje svoje dnevno povelje. Korak za korakom. V odrezavosti replik je zaznati njegov gospodovalni in prezirljivi ton. Na lepem udari na plan mafijska plat vse te zadeve. Le dvajset minut po prizoru, ki smo ga pravkar slišali, pokliče Seyss-Inquart. Göring mu ukaže, naj se znova oglasi pri Miklasu [2] in mu dopove, da bo v primeru, če ga ne bo pred pol osmo imenoval za kanclerja, Avstrijo doletela invazija. Hudo daleč smo zdaj od blagega kramljanja med Göringom in Ribbentropom, namenjenega angleškim prisluškovalcem, zelo daleč od osvoboditeljev Avstrije. Posebno pozornost si zasluži neka podrobnost, izraz, ki ga uporabi Göring, namreč grožnja, da bo Avstrijo doletela invazija. Izraz takoj povežemo z grozljivimi podobami. Toda če ga hočemo prav razumeti, je treba film zavrteti nazaj, pozabiti na domnevno védenje, pozabiti na vojno, otresti se moramo takratnih dnevnih novic, se znebiti Goebbelsovih izmišljotin in lažne propagande. Spomniti se moramo, da v tistem trenutku z Blitzkriegom še ni nič. Je le tankovski zastoj. Je le velikanska tehnična okvara na avstrijskih državnih cestah, je le divja jeza številnih mož, zgolj beseda, ki je kot adut iz rokava priletela veliko pozneje. Najbolj presenetljiva stvar v tej vojni je nezaslišan uspeh preproste finte, o kateri si velja zapomniti predvsem eno: svet je nasedel bluffu. Celo najbolj resnoben in okorel svet, celo stari red, ki se nikoli ni uklonil zahtevam pravičnosti, ki niti za ped ni popustil upornemu ljudstvu, se je uklonil in nasedel bluffu.

 

Göring v Nürnbergu posluša Aldermanovo branje z brado, naslonjeno na pest. Od časa do časa se zasmeje. Nastopajoči v gledališkem prizoru so vsi zbrani v istem prostoru. Nič več niso v Berlinu, na Dunaju ali v Londonu, sedijo le nekaj metrov drug od drugega: Ribbentrop in njegovo poslovilno kosilo, Seyss-Inquart in njegova kaplarska servilnost, Göring in njegove gangsterske metode. Za sklep svojega dokazovanja se Alderman vrne k trinajstemu marcu. Bere zaključek kratkega dvogovora. Bere z enoličnim glasom, ki pogovoru odjemlje vsakršen blišč in ga kaže kot to, kar v resnici je: čisto navadna lopovščina.

 

Göring: Tukaj imamo čudovito vreme. Nebo je modro. Sedim na balkonu, pokrit z odejo, na svežem zraku. Pijem kavo. Ptice žvrgolijo. Po radiu lahko slišim navdušenje Avstrijcev.

 

Ribbentrop: Fantastično!

 

 

Tisti trenutek se pod stensko uro v loži za obdolžence čas ustavi; nekaj se dogaja. Vsa dvorana se obrne k njim. Kot poroča Kessel, posebni poročevalec časnika France-Soir z nürnberškega sodišča, se ob besedi "fantastično" Göring glasno zasmeje. Ob spominu na teatralni vzklik nemara začuti, kako močno je ta gledališka replika skregana s slavno zgodovino, v kakšnem kričečem nasprotju je z njenim dostojanstvom in s predstavo, ki jo gojimo o pomembnih dogodkih; Göring pogleda Ribbentropa in se zasmeje. Tudi Ribbentrop se zdrzne in se živčno posmeje. Iz oči v oči z mednarodnim sodiščem, pred sodniki in novinarji z vsega sveta se sredi ruševin ne moreta ubraniti smeha.

 

__________________

[1] Komentarji galskih vojn (latinsko: Commentarii de Bello Gallico) je zgodovinsko delo v sedmih knjigah, v katerem Gaj Julij Cezar opisuje svoje zmagovite vojne pohode zoper Galce (58–52 pr. n. št.).

[2] Wilhelm Miklas (1872–1956), avstrijski politik, tretji predsednik republike od leta 1928 do priključitve Avstrije Tretjemu rajhu marca 1938.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

 

Knjigo je prevedel Jaroslav Skrušny.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,543
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 927
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 810
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746