Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)

Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. "Gospod Ribbentrop," se pritožuje Göring, ki načeluje Reichu, medtem ko Hitler brzi proti domovini, "vsa ta zadeva z ultimatom, s katerim naj bi zagrozili Avstriji, je ena sama gnusna laž. Seyss-Inquart, ki je s splošnim ljudskim soglasjem prevzel oblast, nas prosi za pomoč. Ko bi vi vedeli, kako nasilen je ta Schuschniggov režim!" In Ribbentrop odgovarja: "Neverjetno! Treba je obvestiti ves svet."

31.03.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Sydney Alderman   Ribbentrop   Göring   Avstrija   Seyss-Inquart   Miklas   Dunaj   Berlin

Pogovor se je v tem tonu nadaljeval še dobre pol ure. Lahko si mislimo, kako debelo so pogledali uslužbenci, ki so si zapisovali te nenavadne stavke; najbrž se jim je zazdelo, da so se na lepem znašli v gledališkem zakulisju. Potem je dialoga konec. Göring omeni jasno vreme. Modro nebo. Ptice. Stoji na balkonu, pravi, in po radiu posluša navdušenje Avstrijcev. "Prečudovito!" vzklikne Ribbentrop.

 

Sedem let pozneje, 29. novembra 1945, je moč ta dvogovor ponovno slišati. Enake besede, nemara za kanec manj poljubne, bolj dognane; a gre za natanko iste nesramne besede, za enak posmehljiv prizvok. Prizorišče je Mednarodno sodišče v Nürnbergu. Ameriški tožilec Sydney Alderman iz mape izvleče šop listov, s katerimi želi podkrepiti obtožbo za zaroto zoper mir. Pogovor med Ribbentropom in Göringom se mu zdi na moč poveden; v njem je slišati neke vrste "dvojno govorico", kakor pravi, ki naj druge države zapelje v zmoto.

 

Alderman začne brati. Kratki dvogovor bere, kot bi bral gledališke replike. Tako prepričljiv je, da v trenutku, ko izgovori Göringovo ime, se pravi, ime prvega nastopajočega, resnični Göring v svoji loži za obdolžence skoraj plane na noge. Vendar hitro ugotovi, da ga niso poklicali, ampak mu bodo v živo odigrali njegovo vlogo, prebrali njegove tirade. Alderman z enoličnim in slovesnim glasom bere znani prizorček.

 

Göring: Gospod Ribbentrop, kot veste, me je Führer zadolžil, da med njegovo odsotnostjo vodim Reich. Rad bi vas obvestil o neznanskem veselju, ki je preplavilo Avstrijo in ki ga lahko slišite po radiu.

 

Ribbentrop: Res fantastično, mar ne?

 

Göring: Seyss-Inquart se je zbal, da bi deželo utegnilo zajeti nasilje in bi lahko izbruhnila državljanska vojna. Prosil nas je, naj takoj posredujemo, zato smo nemudoma krenili proti meji, da bi preprečili kaos.

 

 

Vendar pa Göring tega trinajstega marca 1938 ni slutil, da bodo lepega dne na svetlo prišle še veliko bolj verodostojne zaupnosti. Svojim službam je bil naročil, naj si zapisujejo njegove pomembnejše pogovore; morajo jih ohraniti za zgodovino. Mogoče bo na stara leta napisal svojo Galsko vojno [1] kdo ve? Pri tem se bo lahko oprl na zapiske, ki jih bo mimogrede nabral iz slavnih poglavij svoje kariere. Ni mogel slutiti, da bodo ti zapiski, namesto da bi se ob upokojitvi znašli na njegovi pisalni mizi, končali v tožilčevih rokah prav tu, v Nürnbergu. Slišati je mogoče še druge prizore, ki so se dva dni pred tem odigrali med Berlinom in Dunajem, v noči enajstega marca, ko je bil Göring sveto prepričan, da ga poslušajo samo Seyss-Inquart, Dombrowski, svetovalec na veleposlaništvu, ki je bil za posrednika, in kajpak oseba, zadolžena za to, da bodo njihovi bleščeči pogovori ohranjeni zanamcem. Ni vedel, da mu v resnici prisluškuje ves svet. Seveda ne prav tisto minuto, ko je govoril, ampak so na ušesa vlekli iz prihodnost, iz tistega zanamstva, na katerega je po tihem računal. Tako pač je. Vsi pogovori, ki jih je tistega večera opravil Göring, so dejansko skrbno shranjeni in na razpolago. Kot po čudežu so se jih ognile tudi bombe. 

 

 

Göring: Kdaj namerava Seyss-Inquart oblikovati svojo vlado?

 

Dombrowski: Ob četrt na deset.

 

Göring: Vlada mora biti imenovana ob pol osmih.

 

Dombrowski: … ob pol osmih.

 

Göring: Keppler vam bo sporočil imena. Veste, kdo bo pravosodni minister?

 

Dombrowski: Da, da …

 

Göring: Povejte ime …

 

Dombrowski: Vaš svak, kajne?

 

Göring: Tako je.

 

 

Göring od ure do ure narekuje svoje dnevno povelje. Korak za korakom. V odrezavosti replik je zaznati njegov gospodovalni in prezirljivi ton. Na lepem udari na plan mafijska plat vse te zadeve. Le dvajset minut po prizoru, ki smo ga pravkar slišali, pokliče Seyss-Inquart. Göring mu ukaže, naj se znova oglasi pri Miklasu [2] in mu dopove, da bo v primeru, če ga ne bo pred pol osmo imenoval za kanclerja, Avstrijo doletela invazija. Hudo daleč smo zdaj od blagega kramljanja med Göringom in Ribbentropom, namenjenega angleškim prisluškovalcem, zelo daleč od osvoboditeljev Avstrije. Posebno pozornost si zasluži neka podrobnost, izraz, ki ga uporabi Göring, namreč grožnja, da bo Avstrijo doletela invazija. Izraz takoj povežemo z grozljivimi podobami. Toda če ga hočemo prav razumeti, je treba film zavrteti nazaj, pozabiti na domnevno védenje, pozabiti na vojno, otresti se moramo takratnih dnevnih novic, se znebiti Goebbelsovih izmišljotin in lažne propagande. Spomniti se moramo, da v tistem trenutku z Blitzkriegom še ni nič. Je le tankovski zastoj. Je le velikanska tehnična okvara na avstrijskih državnih cestah, je le divja jeza številnih mož, zgolj beseda, ki je kot adut iz rokava priletela veliko pozneje. Najbolj presenetljiva stvar v tej vojni je nezaslišan uspeh preproste finte, o kateri si velja zapomniti predvsem eno: svet je nasedel bluffu. Celo najbolj resnoben in okorel svet, celo stari red, ki se nikoli ni uklonil zahtevam pravičnosti, ki niti za ped ni popustil upornemu ljudstvu, se je uklonil in nasedel bluffu.

 

Göring v Nürnbergu posluša Aldermanovo branje z brado, naslonjeno na pest. Od časa do časa se zasmeje. Nastopajoči v gledališkem prizoru so vsi zbrani v istem prostoru. Nič več niso v Berlinu, na Dunaju ali v Londonu, sedijo le nekaj metrov drug od drugega: Ribbentrop in njegovo poslovilno kosilo, Seyss-Inquart in njegova kaplarska servilnost, Göring in njegove gangsterske metode. Za sklep svojega dokazovanja se Alderman vrne k trinajstemu marcu. Bere zaključek kratkega dvogovora. Bere z enoličnim glasom, ki pogovoru odjemlje vsakršen blišč in ga kaže kot to, kar v resnici je: čisto navadna lopovščina.

 

Göring: Tukaj imamo čudovito vreme. Nebo je modro. Sedim na balkonu, pokrit z odejo, na svežem zraku. Pijem kavo. Ptice žvrgolijo. Po radiu lahko slišim navdušenje Avstrijcev.

 

Ribbentrop: Fantastično!

 

 

Tisti trenutek se pod stensko uro v loži za obdolžence čas ustavi; nekaj se dogaja. Vsa dvorana se obrne k njim. Kot poroča Kessel, posebni poročevalec časnika France-Soir z nürnberškega sodišča, se ob besedi "fantastično" Göring glasno zasmeje. Ob spominu na teatralni vzklik nemara začuti, kako močno je ta gledališka replika skregana s slavno zgodovino, v kakšnem kričečem nasprotju je z njenim dostojanstvom in s predstavo, ki jo gojimo o pomembnih dogodkih; Göring pogleda Ribbentropa in se zasmeje. Tudi Ribbentrop se zdrzne in se živčno posmeje. Iz oči v oči z mednarodnim sodiščem, pred sodniki in novinarji z vsega sveta se sredi ruševin ne moreta ubraniti smeha.

 

__________________

[1] Komentarji galskih vojn (latinsko: Commentarii de Bello Gallico) je zgodovinsko delo v sedmih knjigah, v katerem Gaj Julij Cezar opisuje svoje zmagovite vojne pohode zoper Galce (58–52 pr. n. št.).

[2] Wilhelm Miklas (1872–1956), avstrijski politik, tretji predsednik republike od leta 1928 do priključitve Avstrije Tretjemu rajhu marca 1938.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

 

Knjigo je prevedel Jaroslav Skrušny.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
0
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
9
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
16
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104