Komentar

Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?

Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin. Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

30.03.2019 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Fortunato Depero   Folgaria   Rovereto   MART   futurizem   Italija   Carlo Carra   Filippo Tommaso Marinetti

Marinetti je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva.

Skoraj vsa soprogina družina je smučarsko-alpinistično naravnana. Tako je bila odločitev, da si, če se le da, vsako leto vzamemo čas za smučarske počitnice, povsem naravna. Ko je bil sin še otrok, smo si seveda izbirali družinska smučišča. Ker se relativno hitro naveličam smučarskih prog in ponavljanja smešnih gibov, mi družina vedno dopusti, da se po nekaj dneh umaknem s strmin. Največkrat si v kraju poiščem knjigarno ali knjižnico, da v njej preživljam svoj zimski počitniški čas. Tako smo si med drugimi kraji izbrali tudi smučišče Folgaria. Knjigarna v Folgariji je bila neverjetno bogato opremljena s knjigami o umetnosti. V Kapitaliji so knjigarne tudi v takšnih zakotnih krajih, kot je Folgaria, izjemne. Ker sem tiste dni ure in ure preživljal v knjigarni, sem pri prodajalcu vzbudil pozornost, mogoče celo sum. Diskretno se mi je približal in me ogovoril, češ da vidi, da imam rad umetnost, ker izbiram iz polic samo knjige o umetnosti. Na koncu pogovora me je še vprašal, če vem, da je spodaj v njihovi dolini živel znameniti futurist Fortunato Depero in da je v bližnjem Roveretu fantastičen muzej sodobne umetnosti.

 

V enem samem izdihu sem mu pokazal, da tega ne vem, istočasno pa sem izrazil svoje navdušenje nad tem, da smo pripotovali v kraje, iz katerih izhaja Fortunato Depero. Nemudoma sem mu dal vedeti, da spada Depero v vrh mojega izbora futuristične umetnosti in umetnosti nasploh. Prodajalec me je kot sijajen zastopnik svoje kulture povabil in pozval: "Potem pa si morate nujno ogledati muzej MART v Roveretu!" Seveda smo si ga, to je resnično fantastičen muzej!

 

 

***

 

Tema današnjega komentarja, futurizem, je tako gromozanska, da sem se odločil, da bom pred vami komentiral le meni najbližjega futurista Depera. Naj ob njem omenim še Carla Carra in vas opozorim na njegovo sliko Pogreb anarhista Galija. Ker sem prepričan, da večina pozna razvpito futuristično gibanje, menim, da mi ni potrebno oživljati polemike, zakaj so umetniki futuristi v prvi fazi stilnega razvoja vstopili v nenačelno koalicijo s politiki fašisti. Sploh pa ne želim ponovno analizirati dramatičnega konflikta med futuristi-fašisti in konstruktivisti-komunisti, sploh pa ne famoznega ustanovitelja Filippa Tommasa Marinettija. Ta je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva. Marinetti je bil ob tem seveda evforično ironičen.

 

Nikoli ne smemo pozabiti na to, da so futuristi v prvem razvojnem udaru nastali iz anarhističnih pobud. Futuristični udar je bil tako boleče bobneč kot prapok, ki bo ravnokar uredil kozmično stvarnost. V umetnost so uvedli hrup. Navkljub različnim razvojnim fazam futurizma so bili futuristi večinoma skrajni levičarji. Fašistični ideološki komisarji so takoj po nastanku gibanja želeli neobrzdano anarhistično silo najprej izrabiti in jo takoj zatem nevtralizirati ter nadzorovati. To jim je delno tudi uspelo ravno z Marinettijem. Ne pozabimo pa, da je patologija vseh patologij, fašizem, kategorično nasprotje anarhizma. Samo pomislite na parade fašistične armade, samo pomislite na misel fašističnega vodje: "Ko rečem fašistična država, mislim na red!"

 

Preskok in ponovno povabilo: vabim vas, da si v Muzeju suvremene umetnosti (MSU) v Zagrebu ogledate razstavo vizualne umetnice Ivane Popović. Razstava Ljubezen in upor Ivane Popović (Ljubav i otpor Ivane Popović) je postavljena v drugem nadstropju razstavišča, v prvem pa je izvrstna, recentna razstava futuristične umetnosti z naslovom: Futurizem, dianamizem, barva. To je razstava prve avantgarde XX. stoletja, njen kustos Maurizio Scudiero pa je eden največjih razlagalcev futurista Fortunata Depera.

 

Na njej so poleg del Fortunata Depera razstavljena še dela umetnikov, kot so Giacomo Balla, Carlo Carrà, Umberto Boccioni, Robero M. Baldessari, Gino Severini, Luigi Russolo, Gerardo Dottori, Enrico Prampolini in mnogi drugi.

 

 

***

 

Depero mi je najbližji tudi zato, ker je izhajal iz gledališke skupnosti. Ta teden sem na zagrebški razstavi prvič v živo videl njegovo imenitno sliko Abstrakcionist Depero iz leta 1915. Slika-fotografija me je močno pospešila: Umetnost je materija v gibanju, materija v pospeševanju. V njegovi futuristični sliki je popolnoma drugačna percepcija materije kot recimo v kubističnem mnogopogledu. On raziskuje plastično dinamiko, ki jo preoblikuje v abstrakcijo in poveže z divjim avtoportretom. Najpomembnejša futuristična umetniška praksa, ki me je izobrazila, je futuristični poskus, ujeti in naslikati gibanje v času, naslikati čas sam. Naslikati čas!

 

Fortunato Depero pravi: "Našli bomo abstrakte, s katerimi bomo zamenjali vse oblike in elemenet v vesolju, združili jih bomo v skladu s hitrostjo našega navdiha ... ustvarili bomo abstraktni ekviavalent vesolju."

 

 

Fortunato Depero, Motorist

 

 

Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin.

 

Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

 

V svoji umetniški hiši v Roveretu je z igračami in gledališko umetnostjo, s svojimi scenografijami in kostumi rekonstruiral mehanizme vesolja. Njegova umetniška hiša je bila v bistvu manufaktura za izdelavo igrač. Poglejmo njegov umetniški postopek: najprej je izoblikoval igrače, takoj zatem jim je zgradil dinamično scenografijo in jih oblekel v kostume. Kostumirane igrače v scenografiji so postale njegovi slikarski modeli. Njihove urejene kompozicije je preslikal v slikovno polje. Burna ostrina in igriva nujnost njegovih estetskih oznanil - igrač, odzavnja še danes v njegovih umetninah (Suicidi-omicidi-acrobatici).

 

 

***

 

Rodil se je v Fondu na Tridentinskem (Trento, ital.) leta 1892. Igral se je v gozdovih macesna in jelk. Zapisal je: Mama nam kuha oči in srce! Iz Rovereta se je decembra leta 1913 preselil v Rim. Tam je spoznal Giacoma Balla, enega od gromovnikov futurizma. Leta 1927 je bilo za Depera pomembno leto, ker je objavil vijačno knjigo z naslovom Futurist Depero. Med leti 1924 in 1928 se je posvetil oblikovanju oglaševalskih plakatov, predvsem za podjetje Campari. Nekaj časa je živel v New Yorku. V Trento se je vrnil leta 1931 in objavil svoj drugi manifest z naslovom Futuristična rekonstrukcija vesolja, ki je premaknil futuristično gibanje v drugo razvojno fazo. V njej se je oblikovala potreba po celostni umetnini, pojavila se je zahteva po popolni preobrazbi človekovega obdajanja.

 

V svojem drugem manifestu je razglasil: Umetnost prihodnosti bo postala oglaševalska! Danes živimo v deperovskem vesolju. Njegova umetniška energija in hrupni homo ludens sta oznanjala dinamizem stoletja, ki še danes močno odzvanja.

 

Leta 1989 smo v Kunsthalle v Düsseldorfu razstavljali od 2.2.1989 do 12.3.1989 v drugem nadstropju retrogardistično umetnost Neue Slowenische Kunst. V prvem nadstropju je bila razstava Fortunata Depera. Tistega februarja leta 1989 sem prvič umrl od vznemirjenja.

 

(Pozor! Zagrebška razstava traja samo do 20.4.2019.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,102
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,545
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,802
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,505
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 928
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 818
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 747