Komentar

Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?

Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih parlamentarnih blokov na Otoku, torej med labursti in konzervativci, ni enotnosti. Tako so se razdelili konzervativci, razdelili so se tudi laburisti. Prišlo je celo do situacije, ko brexit zagovarja del laburistov in del konzervativcev, na drugi strani pa zagovarjajo obstanek Velike Britanije v EU tako v konzervativnem taboru kot tudi laburističnem. Nastala je pat pozicija in ni avtoritete, ki bi presekala ta gordijski vozel. Evropa opazuje agonijo in se privoščljivo nasmiha, saj tudi v evropski politiki ni junaka, ki bi smelo posegel v agonijo in Britancem povedal, da počenjajo neumnosti.

31.03.2019 12:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   brexit   Velika Britanija   Evropska unija   EU   Bruselj   Slovenija   demokracija

Privoščljivo nasmihanje in opazovanje politične zmede v Veliki Britaniji ne vodi v pravo smer. Tudi popolna pasivnost ni rešitev. Nujno je potrebno sklicati evropski vrh in odločno zahtevati od Velike Britanije, da naredi vse, da ostane v EU.

Že dalj časa svet, Evropa, pa tudi Slovenija spremljajo komedijo, ki prerašča v farso: brexit. Ni resnega in odločnega politika, ki bi to neumnost preprečil in končal. Sicer so narejeni neki površni izračuni, koliko bo brexit stal Veliko Britanijo in Evropsko unijo, vendar se na to nihče ne ozira. V vsakem primeru so izračuni nepopolni. Nanašajo se le na izstop, ne upoštevajo pa dolgoročne posledice in izgubo. Velika Britanija je del Evrope. Zelo pomemben del Evrope, kateri doslej je prispevala veliko, na mnogih področjih. Izjemno pomemben je njen prispevek na področju parlamentarne demokracije, saj je bil prav v Angliji ustanovljen prvi demokratični parlament na svetu, ki je kasneje postal potem vzor vsem demokracijam. Tudi na področju prava, predvsem sodstva so bili Angleži vzor drugim, saj so uveljavili anglosaksonako pravo, ki je vzor prava in sodnih procesov. Nikakor tudi ni mogoče prezreti velikih ekonomistov, industrijske revolucije in še marsičesa. Nanazadnje skoraj polovica človeštva govori - ali vsaj pogosto uporablja - angleški jezik in se z njim sporazumeva. Naj zaradi vsega tega ponovim še enkrat: Velika Britanija je del Evrope, del evropske kulture, ki je zanesljivo vrh človeštva. Prav zaradi tega je ta vrh ogrožen. Ogrožajo ga velesile, ogroža ga tudi tretji svet.

 

Nikakršnega dvoma ni, da v Evropo rinejo Rusi, ki želijo preprečiti širjenje Evropske unije na vzhod do meja Rusije.  Kitajci želijo v Evropi vzpostaviti svoje tržišče za industrijsko blago, hkrati pa tudi svoj vpliv. Tudi Združene države niso povsem nezainteresirane za Evropo. Sedaj morda nekoliko manj, ker se je pač Trump odločil posvetiti se najprej Ameriki (America First). Ampak prej ali slej bodo ZDA ponovno vzpostavile pokroviteljstvo nad Evropo.

 

Na smemo niti prezreti migrantskega vala, ki vse bolj pritiska na Evropo. Predstavljajo ga na eni strani reveži, ki v Evropi iščejo boljše življenjske razmere, na drugi strani pa ni mogoče prezreti težnje po islamizaciji Evrope.

 

Vse navedeno ogroža Evropo. Večja ko bo Evropa, močnejša bo, lažje se bo obranila in lažje preživljala pritiske. Brexit jo slabi. Z brexitom bo manjša, ranljivejša, še manjša in še bolj ranljiva pa bo Velika Britanija. Tudi to bo izguba, ki jo je potrebno upoštevati. Z brexitom ne izgublja le Velika Britanija, izgublja tudi Evropa. Zato je povsem nerazumljivo, kako evropski voditelji, zbrani v Bruslju, pa tudi tisti, ki v Bruselj prihajajo občasno, sestankujejo in kažejo svojo nezainteresiranost za reševanje brexita, ki je škodljiv tudi za EU. Nerazumljivo je, kako ne odreagirajo in poskusijo brexit - preprečiti.

 

 

***

 

Britanci so popolnoma zašli v slepo ulico. Presenečenje je, kako država z najdaljšo parlamentarno demokracijo na svetu ne najde poti iz zagate, ki prehaja v farso in utegne povzročiti veliko škodo Veliki Britaniji, EU in vsemu svetu, v katerem prevladujeta evropski duh in evropska kultura. Tukaj mislim tudi na ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo.

 

V demokraciji se stranke, ki so nosilke demokracije, razdelijo običajno na leve in desne. Leve zagovarjajo en cilj, desne temu oponirajo in zagovarjajo drugačne cilje. Pri brexitu pa je nastala popolnoma druga situacija in prav ta vodi proces izstopa Britanije iz Unije v absurd in utegne povzročiti škodo.

 

Znotraj parlamentarnih blokov med labursti in konzervativci ni enotnosti. Tako so se razdelili konzervativci, razdelili so se tudi laburisti. Prišlo je celo do situacije, ko brexit zagovarja del laburistov in del konzervativcev, na drugi strani pa zagovarjajo obstanek Velike Britanije v EU tako v konzervativnem taboru kot tudi laburističnem. Nastala je pat pozicija in ni avtoritete, ki bi presekala ta gordijski vozel. Evropa opazuje agonijo in se privoščljivo nasmiha, saj tudi v evropski politiki ni junaka, ki bi smelo posegel v agonijo in Britancem povedal, da počenjajo neumnosti.

 

Neumnost se je praktično začela že z idejo o izstopu Velike Britanije iz EU. Skupinica prenapetežev se je iz čiste zafrkancije spomnila, da bi lahko razburkala Britance s tem, da jih prižene na referendum in jih pozove, da se odločijo, ali še želijo biti del EU, ali pa postati ponovno samostojni ponosni Britanci, potomci svetovnega imperija. Takšna poniglava ideja je seveda prebudila malo pozabljeni ponos. Brezglavo so idejo podprli ter na referendumu zmagali. Vlada je dobila nalogo, da izpelje izstop Velike Britanije iz EU. Šele potem, ko se je ljudstvo že odločilo, so se začeli izračuni, tehtanja in na dan so prihajale posledice te nepremišljene poteze.

 

V Veliki Britaniji danes ni junaka, ki bi zahteval ponovni referendum, saj so Britanci preveč ponosni, da bi takšno rešitev sprejeli. Menijo, da so dali ljudem na izbiro, naj se odločijo. Odločili so se in sedaj odločitve ni mogoče preklicati. Prav tako ne vidijo rešitve v padcu vlade, v ponovnih volitvah in prepustitvi drugi in drugačni politični ekipi rešitev nastale zagate. Na dan prihajajo nove in nove variante, nobena pa ni takšna, da bi rešila problem in bi Veliki Britaniji zagotovila obstanek v EU.

 

 

***

 

Menim, da bi v ta kaos morala poseči EU in jasno zahtevati, da Velika Britanija ostane v EU. Vsi izračuni kažejo na to, da bo tudi EU utrpela veliko škodo ob izstopu Velike Britanije. Politično vodstvo EU in seveda politiki vseh držav članic so zato dolžni preprečiti brexit. Privoščljivo nasmihanje in opazovanje politične zmede v Veliki Britaniji ne vodi v pravo smer. Tudi popolna pasivnost ni rešitev. Nujno je potrebno sklicati evropski vrh in odločno zahtevati od Velike Britanije, da naredi vse, da ostane v EU.

 

Nekaj refleksije ima brexit tudi na slovensko politiko. Prav gotovo bo tudi Slovenija imela določeno izgubo. Kolikšna bo, najverjetneje še ni izračunano. Ne bo velika, zato si pač aktualna politika s tem ne beli glave. Saj si ne beli glave niti s tem, kdo vse ogroža Evropo. To se vidi tudi po predstavitvah kandidatov za evropske poslance. Praktično skoraj vse stranke prestavljajo svoje kandidatne liste in iščejo estradnike, javne osebnosti, ki jih naj ljudstvo sprejme kot maskote. O tem, kaj naj v Bruslju počnejo, se nihče ne sprašuje. Važno je namreč predvsem to, da bodo zmagali. Primarna težnja je, da levi pol premaga, dotolče desni pol, se pravi, da se sami med seboj potolčemo, kaj pa se bo dogajalo z Evropo, ni pomembno, saj smo kot nacija tako ali tako samozadostni.

 

Slovenija resda nima velikega vpliva na vodenje in usmerjanje EU, a s takšnimi kandidati in s takšno politiko ne bo nikoli imela kakšne vidnejšega vpliva. Če bi se slovenski politiki zavedali škodljivosti brexita in bi se mu odločno uprli, bi si zanesljivi prislužili pozitivne ocene. Slovenijo bi povzdignili med pomembnejše članice Unije. Za Slovenijo je EU zelo pomembna, saj ji omogoča stabilnost. Če ne bi bili njeni člani, bi Slovenci brez dvoma delali še mnogo večje neumnosti kot Britanci!

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,609
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,393
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,276
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,189
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,742
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,064
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 886
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 608