Razkrivamo

Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...

Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa skrite napake - za kar sto milijonov evrov previsoka cena, nepravilna konfiguracija vozil, neurejeno servisiranje, pomanjkanje kadrov in potrebne infrastrukture (hangarjev). Ni pa nepomembno niti dejstvo, da proizvajalec boxerjev (oklepnih osemkolesnikov), nemški Rheinmetall, leta 2014 obsojen na 37 milijonov evrov kazni zaradi korupcije v Grčiji, v pogodbi s Slovenijo ni želel imeti vključene protikorupcijske klavzule (!). Takšna poslovna politika je za Slovenijo, ki jo je pred leti močno obremenjevala afera Patria, povsem nesprejemljivo. Šarčeva vlada na kaj takšnega, pravijo naši viri, ni želela pristati.

15.04.2019 23:45
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Karl Erjavec   osemkolesniki   OCCAR   boxer   Rheinmetall   Artec   Miro Cerar   Slovenska vojska   Patria   Andreja Katič   Andrej Osterman  

Slovenija ne potrebuje reaktivnih lovskih letal, potrebuje pa oklepnike. Če želimo ohraniti obraz v zvezi NATO, bomo morali nabaviti oklepnike, vendar transparentno in ne po kriteriju najvišje cene. Iz preteklih napak bi se sedanja vlada lahko končno kaj naučila.

Ko je obrambni minister Karl Erjavec po odločitvi Šarčeve vlade, da odstopi od nakupa, pojasnjeval razloge za odstop vlade od programa OCCAR, s katerim je vlada želela brez javnega razpisa kupiti nemška vozila boxer 8x8, je navedel le nekaj suhoparnih, postopkovnih razlogov. A kot kažejo podatki naših zaupnih virov, je polomu "posla stoletja" z oklepniki, ki ga je želela izpeljati prejšnja vlada, botrovalo več razlogov, med katerimi pa prevladujejo tisti, o katerih smo na portalu+ poročali že takoj ob napovedi posla z organizacijo OCCAR, ki izdeluje večinoma nemške osemkolesnike boxer. Razlogi so, če gremo po vrsti, naslednji:

 

- previsoka cena,

- nepravilna konfiguracija vozil,

- neurejeno servisiranje,

- pomanjkanje kadrov in

- pomanjkanje potrebne infrastrukture (hangarjev).

 

Da so bili problemi s servisom, pomanjkanje kadrov in hangarjev ključni razlogi, je v nedavnem intervjuju za Insajder potrdil tudi tisti, ki o tej zadevi zagotovo največ ve – to je predsednik vlade Marjan Šarec. O tem, da so boxerji predragi, smo na portalu+ pisali že večkrat in to vsaj leto dni preden so to dejstvo nenadoma odkril na Siolu in še nekaterih drugih medijih. Vendar je bila ključna še ena zadeva. Po zanesljivi informaciji našega vira, ki želi ostati neimenovan, je namreč nemški Rheinmetall, ki izdeluje boxerje, ponujal izključno svojo kupolo oziroma t.i. oborožitvene postaje. Cena njihove kupole znaša najmanj 2,5 milijonov evrov, to pa pomeni, da je bila cena boxerjev že na izhodišču najmanj 6 milijonov evrov. V preteklosti smo opozorili, da je cena podobnega, konkurenčnega vozila (denimo Piranha 5, Patria XP) okoli 3,5 milijonov evrov. Gre torej za velike razlike. 

 

In še nekaj je bilo za strokovnjake Slovenske vojske (SV), ki so si ogledali ponudbo proizvajalca, na koncu šokantno – dejstvo, da Rheinmetall sploh še ni nikoli razvil in izdelal kupol, ki jih je Slovenska vojska naročila in bi jih potrebovala (!). Izhodiščna namera ministrstva za obrambo in Slovenske vojske je bila nabava 48 vozil s 30-milimetrskim topom in 7,62-milimetrskim mitraljezom ter še osmih vozil 8×8, opremljenih s 120-milimetrskim minometom in 7,62-milimetrskim mitraljezom. Toda izkazalo se je da Artec kot del Rheinmetalla takšnih postaj oziroma kupol (in ne "samovoznih minometov", kot so poročali nekateri) sploh nima v programu. 

 

Strokovnjaki SV, ki so analizirali ponudbo OCCAR, ki jo je brez razpisa izbrala vlada Mira Cerarja, so namreč z grozo ugotovili, da v ponudbi nemškega proizvajalca manjka 8 vozil z vgrajenim minometom 120 milimetrov (Mortar). V osnovni specifikaciji je bilo namreč 56 vozil, od tega 8 z 120 milimeterskim minometom. In ker Rheinmetall v ponudbi nima vozila z 120 milimetrskim minometom, je bilo na koncu slovensko ministrstvo za obrambe prisiljeno zmanjšati število naročenih vozil!

 

Verjetno bi takšno kupolo nato sam razvil in Slovenski vojski ponudil Rheinmetall, toda to bi bilo bržkone zelo drago, ker takšnih kupol še ne bi bilo v serijski proizvodnji, ki seveda vedno zmanjšuje ceno. Druga možnost bi bila, da Slovenska vojska teh osem vozil najde pri drugem proizvajalcu. V tem primeru bi bila v srednjo bataljonsko bojno skupino ob boxerjih in patrijah vključena še tretja vrst vozil, kar bi bila logistična zmešnjava. Pri tem dosedanji naročniki tega vozila iz Nemčije, Nizozemske in Litve niso imeli potrebe za tem orožjem. Z drugimi besedami, razvoj tega orožja samo za Slovensko vojsko bi bil za Slovenijo izjemno drag. Kljub temu pa sta nekdanja obrambna ministrica Andreja Katič in tedanji predsednik vlade Miro Cerar pristala prav na takšen, za Slovenijo poguben scenarij, ki ga je – na srečo – preprečil šele nastop nove, Šarčeve vlade.

 

 

Predragi oklepniki

 

Po ocenah naših virov iz obrambnega ministrstva in Slovenske vojske bi bilo 48 vozil boxer v konfiguraciji, ki jo je želela SV, najmanj 100 milijonov evrov - zelo verjetno pa še celo precej več! - dražjih od primerljivih drugih vozil, ki so na trgu. In jih je Slovenija preprosto izključila iz tekme, ko je že vnaprej izbrala samo OCCAR. Pri tem OCCAR (oziroma podjetje Artec) letno računa še okoli 3-odstotno "eskalacijo" od vrednosti vozil zaradi "menedžmenta" in "življenjske podpore" (Life Support) za ta vozila.

 

Za komaj 48 - in ne 56 oklepnikov - bi morala Slovenija plačati oderuško vsoto. To bi ceno vozila iz 6,42 dvignilo na celih 7,5 milijonov evrov, so leto dni za nami zapisali na Siolu. Torej se je cena še bolj dvignila, kot smo opozarjali na portalu+ v začetku leta 2018. Februarja leta 2018 smo napreč zapisali:

 

"Po resnih kritikah, objavljenih leta 2017 na portalu+, v katerih smo v več člankih utemeljeno izpostavili, da želi država s prirejenim razpisom kupiti slabo zaščitene finske oklepnike patria, izdelane na Hrvaškem ali Poljskem, je te dni sledil presenetljiv obrat. Ministrstvo za obrambo (MORS) je namreč sporočilo, da bo Slovenija pristopila k organizaciji OCCAR. Kratica pomeni Organisation for Joint Armament Cooperation (Organizacije vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve), gre pa zato, da so Italija, Francija, Nemčijain Velika Britanija (kasneje sta pristopili še Belgija in Španija) pred 22 leti ustanovile to medvladno telo, da bi tako skupaj izpeljale določene vojaške (oborožitvene) programe. OCCAR trenutno upravlja 13 pomembnih programov, med katerimi je tudi program Boxer. Proračun OCCAR v letu 2017 je bil približno 3,8 milijarde evrov. V okviru OCCAR naštete evropske države skupaj izdelujejo večinoma nemško vozilo Boxer, ki se ponaša z boljšo zaščito od konkurence, vendar ima hkrati tudi bistveno višjo ceno. Vsako vozilo Boxer je namreč najmanj za 1,5 do 2 milijona evrov dražje od v Sloveniji predhodno 'izbranih' vozil Patria AMV, vozil Piranha - 5 (GDELS) ali drugih podobnih vozil s podobnimi lastnostmi." (vir)

 

Še en razlog je morda tudi velikost in nepreizkušenost samih vozil. Oklepnike boxer imajo v svoji sestavi vojske treh držav članic zveze NATO: Nemčija, Nizozemska (ki skupaj sodelujeta pri proizvodnji in razvoju tega oklepnega vozila), ter Litva, ki je avgusta leta 2016 podpisala pogodbo o dobavi 88 oklepnikov. Vendar ti oklepniki za seboj nimajo kakšnega omembe vrednega preizkusa v realnih bojnih razmerah, hkrati pa so to tudi zelo velika in okorna vozila, ki bi se težko premikala po slovenskih cestah. Njihova cena za Slovenijo je bila – najverjetneje prav zaradi manjkajočih kupol – višja tudi v primerjavi z drugimi državami. Medtem ko naj bi litovska vojska za posamezno vozilo, ki so jih izdelali v Artecu, odštela 5,1 milijona evrov, je Artec za posamezno vozilo lani jeseni zahteval 6,2 milijona evrov.

 

Slovenska vozila bi torej bila tudi do 400.000 evrov dražja od litovskih! Spomnimo se, kaj je zapisalo obrambno ministrstvo, ko smo jih februarja lani vprašali za ceno po odločitvi za boxerje:

 

"Okvirna cena BKV 8 x 8 z ustrezno oborožitvijo je cca. 4 mio EUR brez DDV, vendar je pri tem treba upoštevati, da bo končna cena BKV 8 x 8 znana po izvedenih tehničnih usklajevanjih."

 

No, "tehnična usklajevanja" so očitno izraz za pokrivanje skoka cene v višini ene tretjine! Iz štirih milijonov na kar 6,2 in celo 7,5 milijonov evrov na vozilo! V Litvi so za 91 vozil skupaj z rezervnimi deli, usposabljanjem, razvojem in drugimi stroški plačali skoraj 567 milijonov evrov, Slovenska vojska pa bi morala po ponudbi iz lanskega septembra za samo 48 vozil plačati 366 milijonov evrov. Ob tem bi morala plačati še eskalacijo dveh odstotkov na ceno posameznega vozila, ki se obračuna za vsako leto zamude pri dobavi.

 

 

Pogodba v škodo davkoplačevalcev

 

Še ena neznanka je bila odsotnost vzdrževanja. Pogodba je predvidela le dveletno jamstvo proizvajalca, vse ostalo vzdrževanje pa bi bilo na plečih Slovenske vojske. Vse to se je pred slovensko javnostjo seveda skrivalo – in se še skriva. Ko je Karl Erjavec pred novinarji pojasnjeval razloge za odstop od pogodbe, je navajal le "proračunske" argumente, češ da ni bilo denarja za to, da se oklepniki kupujejo iz rednih proračunskih sredstev. Vendar pa celo v vrstah koalicije menijo, da ti razlogi preprosto ne držijo. Če bi bilo to res, bi bila verjetno že Andreja Katič v času svojega mandata obrambne ministrice obveščena, da počne nekaj nezakonitega, kar pa se ni zgodilo. 

 

Kot drugi razlog za odstop od nabave boxerjev je minister Erjavec navedel dejstvo, da vojska nima celovite taktične študije o tem, katere zmogljivosti sploh potrebujemo za vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine. Aktualni obrambni minister je pojasnil, da je zadnja taktična študija iz leta 2005 premalo celovita in zastarela, zato je generalštabu Slovenske vojske naročil izdelavo nove. Toda na vprašanje, ali je bila v SV medtem naročena ali izdelana Taktična študija (zadnja naj bi bila, kot rečeno, izdelana leta 2005), brez katere se po oceni strokovnjakov ne bi smelo v nabavo novih vozil, je MORS za portal Insajde že lani odgovoril, da je "Slovenska vojska izdelala in oktobra 2017 potrdila novelacijo Taktične študije 'Motorizirani bataljon Slovenske vojske – 2010. Prva novela – 2017'". Iz tega očitno izhaja, da je bila še lani omenjena "novelirana taktična študija" dovolj dobra za nakup boxerjev, letos pa je nenadoma postala zastarela. Zelo očitno je tudi, da bi Slovenija z drugačno, racionalnejšo in pametnejšo izbiro lahko isti cilj dosegla tudi s polovico manjšim zneskom.

 

Ob tem pa nemški Rheinmetall, leta 2014 obsojen na 37 milijonov evrov kazni zaradi korupcije v Grčiji, v pogodbi s Slovenijo ni želel imeti vključene protikorupcijske klavzule. Kar pa je bilo za Slovenijo, ki jo je nekaj let pred tem obremenjevala afera Patria, povsem nesprejemljivo. Šarčeva vlada na kaj takšnega, pravijo naši viri, ni želela pristati.

 

Vse skupaj je rezultat bitk različnih struj v Slovenski vojski. Te bitke bi lahko odnesle tudi sedanjo načelnico generalštaba Alenko Ermenc, o kateri imajo naši sogovorniki sicer dobro mnenje, vendar po drugi strani izražajo bojazen, da zakulisnim igricam ne bo kos. Še preden se je namreč Cerarjeva vlada odločila za boxerje, so se v Slovenski vojski ogreli za nadaljevanje posla z finsko Patrio. Konec leta 2016 se je glavna razprava vodila le o tem, ali že vnaprej izbrani oklepniki (poljske ali hrvaške Patrie) potrebujejo raketno protioklepno zaščito ali ne. Iz anonimk, ki so curljale iz vojske, pa je bilo jasno, da so se v vrhu vojske že odločili za nabavo oklepnikov pri poljskem podjetju Rosomak (ali pa na Hrvaškem), ki jih izdeluje na podlagi licence finske Patrie. Delegacije ministrstva za obrambo so si celo že ogledovale proizvodnjo patrij. 

 

Po oceni naših virov je bila tudi v tem primeru v ozadju korupcija. Ko smo to razkrili, so državni organi od nas zahtevali umik objavljenega dokumenta zveze NATO, ki je bil razkrit že v okviru OZN, drugače pa javno dostopen na svetovnem spletu, v obrambo rosomakov pa se je oglasil celo poljski veleposlanik v Sloveniji. Znano je, da so v Izraelu pripravljeni dobro "stimulirati" orožarske posle, generalštab Slovenske vojske pa je nenadoma prišel na idejo, da po prvem nakupu okoli 80 raket Spike že vnaprej izbrane patrije potrebujejo še 500 teh istih raket za raketno protioklepno zaščito. "Šlo je za korupcijo. Druge razlage ni," je ocenil naš vir.

 

 

Zaradi naše objave propadel posel?

 

Toda ko smo odkrili, da je ta posel s patrijami netransparenten, da so vozila, ki naj bi jih kupili na Hrvaškem ali Poljskem, izbrana vnaprej - je zadeva padla v vodo. Razkrili smo namreč, da se želi Poljska določenega števila svojih patrij oziroma rosomakov dejansko znebiti, ker ne izpolnjujejo nekaterih njihovih standardov (nimajo denimo amfibijskih lastnosti) in ker imajo preslabotno oklepno zaščito. Potem pa se je Cerarjeva vlada hitro ogrela za boxerje. Kmalu je bil zamenjan celo načelnik generalštaba Andrej Osterman, na njegovo mesto pa je prišel general Alan Geder – in z njim OCCAR. Gedera pa je postavila Andreja Katič.

 

Kako torej rešiti problem oklepnikov tako, da bo NATO sit in Slovenija cela? Stranka Levica predlaga, da Slovenija na vse skupaj preprosto pozabi, kar je seveda lepo slišati, toda zadeva ni tako enostavna. Varnost ne zraste na domačem zeljniku. Slovenija je v sistemu kolektivne varnosti. "To seveda ne pomeni, da je postopek nabave končan. Oklepnike 8 x 8 bo treba v doglednem času nabaviti, a prej moramo točno definirati, kaj potrebujemo", je na primer dejal Karl Erjavec. Takšnih vozil je na trgu veliko. Sloveniji so na primer na voljo vozila Patria AMV XP, kanadsko vozilo LAV 6.0. ali singapurska vozila Terrex. Toda vsi ti proizvajalci imajo kakšno "skrito napako" - so predragi, predaleč, nimajo servisov blizu Slovenije in podobno.

 

Podrobnejša analiza pokaže, da bi bil logistično in geografsko za slovenske potrebe morda še najbolj primeren avstrijski Pandur II, ali pa morda moderna Piranha 5. Ti oklepniki se proizvajajo v Evropi (Avstrija, Švica), lahko pa bi jih izdelovali celo pri nas doma. Slovenija ima z njimi že dobre izkušnje, saj ima Slovenska vojska v svoji sestavi tudi Valuke, in sicer 85. So izboljšana verzija šestkolesnih Pandurjev, na Ravnah pa so izdelali tudi še boljše Krpane 8 X 8, ki so jih pred leti – očitno na prirejenem razpisu – premagale tedanje finske patrije.

 

Tu je tudi Piranha 5, ki se izdeluje v velikih serijah, kar znižuje stroške, servisni center pa imajo na Dunaju, kar rešuje problem vzdrževanja vozil, ki je bil velik problem pri izbiri boxerjev. Slovenski vojski zato, ker je država v zvezi NATO, res ni potrebno kupiti številnih zelo dragih sistemov, ki bi jih kot samostojna država izven zavezništev potrebovala. Na primer zelo dragih reaktivnih lovcev ali zmogljivih sistemov protizračne obrambe. Prav zato pa mora krepiti tiste bojne sposobnosti, za katere se je v okviru zavezništva dogovorila. In zato bo oklepnike, če želi ostati verodostojna članica NATO, seveda morala nabaviti. Ni pa potrebno, da to naredi netransparentno ali da kupuje najdražja vozila na trgu – kot je to želela narediti Cerarjeva vlada.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
6
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.348
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.932
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.574
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.233
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.390
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.910
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 731
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.114
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 920