Komentar

Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Mladen Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

06.04.2019 21:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mladen Stilinović   Eksploatacija mrtvih   fotografija   Hal Saflieni   Malta   spanje   smrt   Željko Kipke   Aleksandra Vajd

Foto: mladenstilinovic.com

Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

Med tem, ko sem v muzeju čakal na začetek produkcijskega sestanka, sem zagledal skozi odprta vrata enega od muzejskih kabinetov meni več kot znano konceptualno fotografijo-umetnino Mladena Stilinovića z naslovom Umjetnik radi (Umetnik dela - Artist as Work). Na fotografiji je bil posnet umetnik Stilinovič med tem, ko je spal v postelji, pokrit s pregrinjalom. Na tej konceptualni fotografiji je Mladen Stilinović model fotografije, istočasno pa je njegovo spanje motiv fotografije. Na njej predstavlja pozicijo umetnika med delom oziroma med spanjem. To konceptualno umetniško delo je bilo pred dvema letoma v dveh različicah predstavljeno na 57. Beneškem bienalu. Obe verziji sta bili postavljeni na vhodu italjanskega paviljona med otvoritvenimi umetninami. Prva serija fotografij je bila posneta leta 1978 v umetnikovem delovnem okolju, druga pa je bila posneta leta 2011, ko je spal v razstaviščnem prostoru skupaj s svojim umetniškim ciklusom Eksploatacija mrtvih.

 

Sam sem v obeh umetniški serijah gledal motiv smrti, redko sem ju razumel v kontekstu Stilinovićevega manifesta posvečenga - lenobi, kaj šele v odnosu do dobesednega spanja, sploh po tistem, ko je Mladen leta 2016 umrl.

 

 

Zgodovinska vzporednica

 

Podobno se mi je zgodilo, ko sem prvič videl netipično arheološko najdbo, naslovljeno po njenem motivu - Speča gospa (Sleeping Lady). Nastanek umetnine strokovnjaki datirajo v leto 3600 pr.n.št. do 2500 pr.n. št.. Izredno umetnino so našli v podzemnem hramu Hal Saflieni, danes pa jo lahko vidite v arheloškem muzeju v Valletti na Malti. Iz njene skulpturalne drže je natančno razvidno, da gospa, ki leži na boku - spi. Bodisi, da se je prepustila popoldanskem spancu, ali pa jo je anonimni umetnik opazoval globoko v noči. V vsakem primeru je dvanajst centimetrsko podobo oblikoval z neverjetnim občutkom za modeliranje in detajliranje njene drže. To je popolnoma netipična umetnina iz obdobja neolitika, ki nima nikjer na svetu svojega ekvivalenta.

 

V kontekstu nekropole jo popolnoma drugače interpretiramo, kot če bi jo opazovali ali opisovali izven konteksta arheološkega najdišča - svetišča. Obstajajo namreč številne, prevladujoče interpretacije, da podoba Speče gospe transcendira smrt. Da je njeno spanje smrt sama, spanje v kontekstu grobišča pa predstavlja prehod gospe iz fizičnega v metafizičen svet. Neolitski umetnik je pri tem želel, da smrtnica opravi uspešen prehod iz življenja v svet duhov. Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

 

 

Speča gospa (Sleeping Lady), Malta

 

 

***

 

Z današnjim komentarjem želim reflektirati spanje in smrt ter umetnost Mladena Stilinovića, s posebnim poudarkom na njegovem umetniškem ciklusu Eksploaticija mrtvih. Ponovimo za potrebe komentarja teze Maksima Gorkega, ki jih je v svojih pismih s Caprija namenil Vladimirju Iliču Leninu-Uljanovu (po spominu):

 

Zadržati moramo v svojem govoru besedo - upor, omogočiti ji moramo, da bo vedno znova prisotna in da bo oblikovala nove in nove generacije mladih ljudi. Besedo bogoborstvo moramo usmeriti proti tistim vsem zastopnikom, usmeriti jo moramo v ljudi srednjih let. Besedi bogostvarstvo pa moramo omogočiti, da se odreče vsem konkretnostim, zastopa naj le generalno idejo očiščeno oponašanja. Zastopa naj ljudi v poznih letih.

 

Mladen Stilinović je bil leta 1978 star enaintrideset let. V Eksploataciji mrtvih je uporabljal za svojo umetniško prakso pretekle stilne poetike, ki jih je oživljal samo zato, da jih je med seboj soočal. Soočal je izpraznjene znake. Že v izhodišču ni eksploatiral mrtvih ljudi, temveč njihove znake, ki so med ideološkim pohodom izgubli svoj energetski naboj. V eksploataciji mrtvih gledamo umetniško življenje mrtvih znakov. Inflacijo znakov!

 

Sam sem sicer Stilinovičeve znake spremljal od blizu, bolj blizu jih ne bi mogel. Leta in leta sem nosil obleko, ki jo je Stilinović poslikal. Vedno znova, ko sem jo slekel, sem se vznemiril zaradi energetskih silnic umetniških motivov. Seveda sem v njih veroval in še vedno v njih verujem, čeprav so to danes predmeti muzejske obravnave.

 

Seveda verujem - v umetnost!

 

Podobno kot Stilinović sem zelo hitro zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

 

Mladen Stilinović je bil leta 2014 star sedeminšestedset let: Nazadnje je javno spal v prostoru, ki ga je naselil s svojo umetnostjo, ravno s ciklusom Eksploatacija mrtvih. Vztrajal je v spanju, včasih se je zbudil, a se ni nikoli zbudil v bodočnosti. Vztrajal je v metodološki ničli. Močno se je zavzemal za dialog s preteklostjo brez prisotnosti bodočnosti. Nikoli ne bom pozabil, kako se je na Reki v prisotnosti Dejana Kršiča razburil zaradi Miroslava Krleže. Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

 

Mladen Stilinović, Poj! (1980)

 

 

Šele skupaj postavljene umetnine omogočajo razumevanje časa, omogočajo ironizacijo, zapeljevanje in celo denunciacijo. Mogoče je Krležo poznal celo od blizu, bil je namreč otrok diplomata. Sam sem občudoval Krleževe Zastave. Takrat na Reki sem Krležo prvič in zadnjič branil. Komaj se je vzdržal, da ni še mene napadel.

 

Stilinović pravi, da ni umetnosti brez posledic. Posledice so bile v devetdestih letih vidne. Znaki so se napolnili s črno sluzjo smrti. Kot zapiše briljantni Željko Kipke: To je svet, kjer veljajo zakoni večne sedanjosti. Stilinović v svojem celotnem opusu ponavlja preteklost, istočasno pa prazni in polni znake do nezavesti: mrtvost znaka je oblika moje svobode, da si lahko sploh omogočim svet brez terorja preteklosti! Pomembno je povedati, da je prvič razstavljal Eksploatacijo mrtvih v delavski baraki. To je bil za Stilinovića skoraj sakralen prostor, delavsko svetišče, podobno kot Hypogeum.

 

Stilinović je že v svojem izhodišču naponjen s stilom. Za potrebe komentarja sem si iz knjižnice izbral Mladenove razstavne  kataloge: Gledam tisto isto fotografijo iz leta 1978, fotografija se fokusira v možganih, ne pa v očesu, s kognitivnim procesiranjem lahko proizvedemo umetnine, ki nimajo nič skupnega s tistim, kar smo v danem trenutku videli z očesom. Ker nisem bil nikoli pobudnik mimetične umetnosti, je razumljivo, da mi je blizu konceptualna fotografija.

 

Spanje je še vedno gibljivo ravnotežje v odnosu do smrti. Ne morem misliti o spanju in smrti, pa ne omeniti izredni konceptualni fotografiji - diptih Aleksandre Vajd, ki ga je postavila v Muzeju sodobne fotografije Univerze Columbija v New Yorku: na eni fotografiji je njen oče, ki mirno leži na postelji in spi. Poleg nje pa je druga podobna fotografija: njen oče leži mrtev na parah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
0
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,443
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,505
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,699
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,334
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,157
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,103
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,159
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,186
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,146
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,193