Komentar

Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Mladen Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

06.04.2019 21:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mladen Stilinović   Eksploatacija mrtvih   fotografija   Hal Saflieni   Malta   spanje   smrt   Željko Kipke   Aleksandra Vajd

Foto: mladenstilinovic.com

Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

Med tem, ko sem v muzeju čakal na začetek produkcijskega sestanka, sem zagledal skozi odprta vrata enega od muzejskih kabinetov meni več kot znano konceptualno fotografijo-umetnino Mladena Stilinovića z naslovom Umjetnik radi (Umetnik dela - Artist as Work). Na fotografiji je bil posnet umetnik Stilinovič med tem, ko je spal v postelji, pokrit s pregrinjalom. Na tej konceptualni fotografiji je Mladen Stilinović model fotografije, istočasno pa je njegovo spanje motiv fotografije. Na njej predstavlja pozicijo umetnika med delom oziroma med spanjem. To konceptualno umetniško delo je bilo pred dvema letoma v dveh različicah predstavljeno na 57. Beneškem bienalu. Obe verziji sta bili postavljeni na vhodu italjanskega paviljona med otvoritvenimi umetninami. Prva serija fotografij je bila posneta leta 1978 v umetnikovem delovnem okolju, druga pa je bila posneta leta 2011, ko je spal v razstaviščnem prostoru skupaj s svojim umetniškim ciklusom Eksploatacija mrtvih.

 

Sam sem v obeh umetniški serijah gledal motiv smrti, redko sem ju razumel v kontekstu Stilinovićevega manifesta posvečenga - lenobi, kaj šele v odnosu do dobesednega spanja, sploh po tistem, ko je Mladen leta 2016 umrl.

 

 

Zgodovinska vzporednica

 

Podobno se mi je zgodilo, ko sem prvič videl netipično arheološko najdbo, naslovljeno po njenem motivu - Speča gospa (Sleeping Lady). Nastanek umetnine strokovnjaki datirajo v leto 3600 pr.n.št. do 2500 pr.n. št.. Izredno umetnino so našli v podzemnem hramu Hal Saflieni, danes pa jo lahko vidite v arheloškem muzeju v Valletti na Malti. Iz njene skulpturalne drže je natančno razvidno, da gospa, ki leži na boku - spi. Bodisi, da se je prepustila popoldanskem spancu, ali pa jo je anonimni umetnik opazoval globoko v noči. V vsakem primeru je dvanajst centimetrsko podobo oblikoval z neverjetnim občutkom za modeliranje in detajliranje njene drže. To je popolnoma netipična umetnina iz obdobja neolitika, ki nima nikjer na svetu svojega ekvivalenta.

 

V kontekstu nekropole jo popolnoma drugače interpretiramo, kot če bi jo opazovali ali opisovali izven konteksta arheološkega najdišča - svetišča. Obstajajo namreč številne, prevladujoče interpretacije, da podoba Speče gospe transcendira smrt. Da je njeno spanje smrt sama, spanje v kontekstu grobišča pa predstavlja prehod gospe iz fizičnega v metafizičen svet. Neolitski umetnik je pri tem želel, da smrtnica opravi uspešen prehod iz življenja v svet duhov. Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

 

 

Speča gospa (Sleeping Lady), Malta

 

 

***

 

Z današnjim komentarjem želim reflektirati spanje in smrt ter umetnost Mladena Stilinovića, s posebnim poudarkom na njegovem umetniškem ciklusu Eksploaticija mrtvih. Ponovimo za potrebe komentarja teze Maksima Gorkega, ki jih je v svojih pismih s Caprija namenil Vladimirju Iliču Leninu-Uljanovu (po spominu):

 

Zadržati moramo v svojem govoru besedo - upor, omogočiti ji moramo, da bo vedno znova prisotna in da bo oblikovala nove in nove generacije mladih ljudi. Besedo bogoborstvo moramo usmeriti proti tistim vsem zastopnikom, usmeriti jo moramo v ljudi srednjih let. Besedi bogostvarstvo pa moramo omogočiti, da se odreče vsem konkretnostim, zastopa naj le generalno idejo očiščeno oponašanja. Zastopa naj ljudi v poznih letih.

 

Mladen Stilinović je bil leta 1978 star enaintrideset let. V Eksploataciji mrtvih je uporabljal za svojo umetniško prakso pretekle stilne poetike, ki jih je oživljal samo zato, da jih je med seboj soočal. Soočal je izpraznjene znake. Že v izhodišču ni eksploatiral mrtvih ljudi, temveč njihove znake, ki so med ideološkim pohodom izgubli svoj energetski naboj. V eksploataciji mrtvih gledamo umetniško življenje mrtvih znakov. Inflacijo znakov!

 

Sam sem sicer Stilinovičeve znake spremljal od blizu, bolj blizu jih ne bi mogel. Leta in leta sem nosil obleko, ki jo je Stilinović poslikal. Vedno znova, ko sem jo slekel, sem se vznemiril zaradi energetskih silnic umetniških motivov. Seveda sem v njih veroval in še vedno v njih verujem, čeprav so to danes predmeti muzejske obravnave.

 

Seveda verujem - v umetnost!

 

Podobno kot Stilinović sem zelo hitro zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

 

Mladen Stilinović je bil leta 2014 star sedeminšestedset let: Nazadnje je javno spal v prostoru, ki ga je naselil s svojo umetnostjo, ravno s ciklusom Eksploatacija mrtvih. Vztrajal je v spanju, včasih se je zbudil, a se ni nikoli zbudil v bodočnosti. Vztrajal je v metodološki ničli. Močno se je zavzemal za dialog s preteklostjo brez prisotnosti bodočnosti. Nikoli ne bom pozabil, kako se je na Reki v prisotnosti Dejana Kršiča razburil zaradi Miroslava Krleže. Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

 

Mladen Stilinović, Poj! (1980)

 

 

Šele skupaj postavljene umetnine omogočajo razumevanje časa, omogočajo ironizacijo, zapeljevanje in celo denunciacijo. Mogoče je Krležo poznal celo od blizu, bil je namreč otrok diplomata. Sam sem občudoval Krleževe Zastave. Takrat na Reki sem Krležo prvič in zadnjič branil. Komaj se je vzdržal, da ni še mene napadel.

 

Stilinović pravi, da ni umetnosti brez posledic. Posledice so bile v devetdestih letih vidne. Znaki so se napolnili s črno sluzjo smrti. Kot zapiše briljantni Željko Kipke: To je svet, kjer veljajo zakoni večne sedanjosti. Stilinović v svojem celotnem opusu ponavlja preteklost, istočasno pa prazni in polni znake do nezavesti: mrtvost znaka je oblika moje svobode, da si lahko sploh omogočim svet brez terorja preteklosti! Pomembno je povedati, da je prvič razstavljal Eksploatacijo mrtvih v delavski baraki. To je bil za Stilinovića skoraj sakralen prostor, delavsko svetišče, podobno kot Hypogeum.

 

Stilinović je že v svojem izhodišču naponjen s stilom. Za potrebe komentarja sem si iz knjižnice izbral Mladenove razstavne  kataloge: Gledam tisto isto fotografijo iz leta 1978, fotografija se fokusira v možganih, ne pa v očesu, s kognitivnim procesiranjem lahko proizvedemo umetnine, ki nimajo nič skupnega s tistim, kar smo v danem trenutku videli z očesom. Ker nisem bil nikoli pobudnik mimetične umetnosti, je razumljivo, da mi je blizu konceptualna fotografija.

 

Spanje je še vedno gibljivo ravnotežje v odnosu do smrti. Ne morem misliti o spanju in smrti, pa ne omeniti izredni konceptualni fotografiji - diptih Aleksandre Vajd, ki ga je postavila v Muzeju sodobne fotografije Univerze Columbija v New Yorku: na eni fotografiji je njen oče, ki mirno leži na postelji in spi. Poleg nje pa je druga podobna fotografija: njen oče leži mrtev na parah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,960
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,044
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,527
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,417
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,121
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,381
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806