Komentar

Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Mladen Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

06.04.2019 21:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mladen Stilinović   Eksploatacija mrtvih   fotografija   Hal Saflieni   Malta   spanje   smrt   Željko Kipke   Aleksandra Vajd

Foto: mladenstilinovic.com

Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

Med tem, ko sem v muzeju čakal na začetek produkcijskega sestanka, sem zagledal skozi odprta vrata enega od muzejskih kabinetov meni več kot znano konceptualno fotografijo-umetnino Mladena Stilinovića z naslovom Umjetnik radi (Umetnik dela - Artist as Work). Na fotografiji je bil posnet umetnik Stilinovič med tem, ko je spal v postelji, pokrit s pregrinjalom. Na tej konceptualni fotografiji je Mladen Stilinović model fotografije, istočasno pa je njegovo spanje motiv fotografije. Na njej predstavlja pozicijo umetnika med delom oziroma med spanjem. To konceptualno umetniško delo je bilo pred dvema letoma v dveh različicah predstavljeno na 57. Beneškem bienalu. Obe verziji sta bili postavljeni na vhodu italjanskega paviljona med otvoritvenimi umetninami. Prva serija fotografij je bila posneta leta 1978 v umetnikovem delovnem okolju, druga pa je bila posneta leta 2011, ko je spal v razstaviščnem prostoru skupaj s svojim umetniškim ciklusom Eksploatacija mrtvih.

 

Sam sem v obeh umetniški serijah gledal motiv smrti, redko sem ju razumel v kontekstu Stilinovićevega manifesta posvečenga - lenobi, kaj šele v odnosu do dobesednega spanja, sploh po tistem, ko je Mladen leta 2016 umrl.

 

 

Zgodovinska vzporednica

 

Podobno se mi je zgodilo, ko sem prvič videl netipično arheološko najdbo, naslovljeno po njenem motivu - Speča gospa (Sleeping Lady). Nastanek umetnine strokovnjaki datirajo v leto 3600 pr.n.št. do 2500 pr.n. št.. Izredno umetnino so našli v podzemnem hramu Hal Saflieni, danes pa jo lahko vidite v arheloškem muzeju v Valletti na Malti. Iz njene skulpturalne drže je natančno razvidno, da gospa, ki leži na boku - spi. Bodisi, da se je prepustila popoldanskem spancu, ali pa jo je anonimni umetnik opazoval globoko v noči. V vsakem primeru je dvanajst centimetrsko podobo oblikoval z neverjetnim občutkom za modeliranje in detajliranje njene drže. To je popolnoma netipična umetnina iz obdobja neolitika, ki nima nikjer na svetu svojega ekvivalenta.

 

V kontekstu nekropole jo popolnoma drugače interpretiramo, kot če bi jo opazovali ali opisovali izven konteksta arheološkega najdišča - svetišča. Obstajajo namreč številne, prevladujoče interpretacije, da podoba Speče gospe transcendira smrt. Da je njeno spanje smrt sama, spanje v kontekstu grobišča pa predstavlja prehod gospe iz fizičnega v metafizičen svet. Neolitski umetnik je pri tem želel, da smrtnica opravi uspešen prehod iz življenja v svet duhov. Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

 

 

Speča gospa (Sleeping Lady), Malta

 

 

***

 

Z današnjim komentarjem želim reflektirati spanje in smrt ter umetnost Mladena Stilinovića, s posebnim poudarkom na njegovem umetniškem ciklusu Eksploaticija mrtvih. Ponovimo za potrebe komentarja teze Maksima Gorkega, ki jih je v svojih pismih s Caprija namenil Vladimirju Iliču Leninu-Uljanovu (po spominu):

 

Zadržati moramo v svojem govoru besedo - upor, omogočiti ji moramo, da bo vedno znova prisotna in da bo oblikovala nove in nove generacije mladih ljudi. Besedo bogoborstvo moramo usmeriti proti tistim vsem zastopnikom, usmeriti jo moramo v ljudi srednjih let. Besedi bogostvarstvo pa moramo omogočiti, da se odreče vsem konkretnostim, zastopa naj le generalno idejo očiščeno oponašanja. Zastopa naj ljudi v poznih letih.

 

Mladen Stilinović je bil leta 1978 star enaintrideset let. V Eksploataciji mrtvih je uporabljal za svojo umetniško prakso pretekle stilne poetike, ki jih je oživljal samo zato, da jih je med seboj soočal. Soočal je izpraznjene znake. Že v izhodišču ni eksploatiral mrtvih ljudi, temveč njihove znake, ki so med ideološkim pohodom izgubli svoj energetski naboj. V eksploataciji mrtvih gledamo umetniško življenje mrtvih znakov. Inflacijo znakov!

 

Sam sem sicer Stilinovičeve znake spremljal od blizu, bolj blizu jih ne bi mogel. Leta in leta sem nosil obleko, ki jo je Stilinović poslikal. Vedno znova, ko sem jo slekel, sem se vznemiril zaradi energetskih silnic umetniških motivov. Seveda sem v njih veroval in še vedno v njih verujem, čeprav so to danes predmeti muzejske obravnave.

 

Seveda verujem - v umetnost!

 

Podobno kot Stilinović sem zelo hitro zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

 

Mladen Stilinović je bil leta 2014 star sedeminšestedset let: Nazadnje je javno spal v prostoru, ki ga je naselil s svojo umetnostjo, ravno s ciklusom Eksploatacija mrtvih. Vztrajal je v spanju, včasih se je zbudil, a se ni nikoli zbudil v bodočnosti. Vztrajal je v metodološki ničli. Močno se je zavzemal za dialog s preteklostjo brez prisotnosti bodočnosti. Nikoli ne bom pozabil, kako se je na Reki v prisotnosti Dejana Kršiča razburil zaradi Miroslava Krleže. Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

 

Mladen Stilinović, Poj! (1980)

 

 

Šele skupaj postavljene umetnine omogočajo razumevanje časa, omogočajo ironizacijo, zapeljevanje in celo denunciacijo. Mogoče je Krležo poznal celo od blizu, bil je namreč otrok diplomata. Sam sem občudoval Krleževe Zastave. Takrat na Reki sem Krležo prvič in zadnjič branil. Komaj se je vzdržal, da ni še mene napadel.

 

Stilinović pravi, da ni umetnosti brez posledic. Posledice so bile v devetdestih letih vidne. Znaki so se napolnili s črno sluzjo smrti. Kot zapiše briljantni Željko Kipke: To je svet, kjer veljajo zakoni večne sedanjosti. Stilinović v svojem celotnem opusu ponavlja preteklost, istočasno pa prazni in polni znake do nezavesti: mrtvost znaka je oblika moje svobode, da si lahko sploh omogočim svet brez terorja preteklosti! Pomembno je povedati, da je prvič razstavljal Eksploatacijo mrtvih v delavski baraki. To je bil za Stilinovića skoraj sakralen prostor, delavsko svetišče, podobno kot Hypogeum.

 

Stilinović je že v svojem izhodišču naponjen s stilom. Za potrebe komentarja sem si iz knjižnice izbral Mladenove razstavne  kataloge: Gledam tisto isto fotografijo iz leta 1978, fotografija se fokusira v možganih, ne pa v očesu, s kognitivnim procesiranjem lahko proizvedemo umetnine, ki nimajo nič skupnega s tistim, kar smo v danem trenutku videli z očesom. Ker nisem bil nikoli pobudnik mimetične umetnosti, je razumljivo, da mi je blizu konceptualna fotografija.

 

Spanje je še vedno gibljivo ravnotežje v odnosu do smrti. Ne morem misliti o spanju in smrti, pa ne omeniti izredni konceptualni fotografiji - diptih Aleksandre Vajd, ki ga je postavila v Muzeju sodobne fotografije Univerze Columbija v New Yorku: na eni fotografiji je njen oče, ki mirno leži na postelji in spi. Poleg nje pa je druga podobna fotografija: njen oče leži mrtev na parah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104