Komentar

Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve

Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je v osnovi zelo preprost, a odpira precej dilem kot tudi pasti. Predlog sicer izhaja najbrž iz očitka, da plačujejo dopolnilno zavarovanje vsi zavezanci v enaki višini, ne glede na socialni status posameznika, z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje pa bi bil odvisen od višine plače.

28.04.2019 22:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   zavarovanje   ZZZS   dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Vprašanje je, če bi sprememba v zbiranju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj.

Z dopolnilnim zavarovanjem se danes zbere okoli šestina vsega denarja, 500 milijonov evrov od skupaj treh milijard, ki jih približno namenjamo za javno zdravstvo. To seveda pomeni, da ga ne moremo ukiniti, temveč edino nadomestiti z drugim virom. Najbolj preprosta rešitev se nudi s povečanjem stopnje obveznega zavarovanja. Ta danes znaša 6,36 % od vseh bruto prejemkov, plačuje pa se na plačo in iz plače, kar pomeni skupaj 12,72 %. Tak predlog pa odpira dve ključni dilemi:

 

1. Kdo bi prevzel plačevanje DZZ upokojencev, ki danes prispevajo skoraj 40 % vsega zbranega denarja (blizu 200 milijonov)? Ali bi ga zagotavljal ZPIZ (oz. država), upokojenci z odtegljajem od pokojnin, ali bi ga tudi prenesli v dodatno obremenitev zaposlenih?

 

2. Prav tako pa je odprto vprašanje:

 

2.1. ali bi povečali stopnjo prispevka, ki jo za OZZ plačuje delodajalec na plačo,

 

2.2. ali tisto samo stopnjo, po kateri se OZZ odbije od plače,

 

2.3. ali nekaj vmes (vsak pol, kot danes)?

 

 

Te dileme oz. variante imajo namreč zelo različen vpliv na finančni položaj posameznikov, podjetij in javnih financ. Če plačevanje DZZ upokojencev prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), temu pa to zagotovi država (kot že danes, ko za njihovo zdravstveno zavarovanje iz proračuna prispeva 400 mlijonov eur), se spremeni socialni položaj kar precej upokojencev. Ukinitev plačevanja 30 evrov mesečno pomeni kar 5 % na povprečno pokojnino, kar je velik dodaten dvig glede na letno 2 do 3 % usklajevanje pokojnin. Ker vemo, kako je težko zbrati denar za kako dodatno izplačilo upokojencev, bi teh dodatnih 200 milijonov predstavljalo za proračun kar veliko obremenitev.

 

Alternativa je seveda tudi ta, da se prispevek plačuje kot odtegljaj od pokojnine, npr. v odstotku od pokojnin in s tem zagotovi odvisnost višine prispevka glede na višino pokojnine. S tega vidika je to všečen predlog, a bi naletel na kar precej nasprotovanja. Čeprav bi bil velik del upokojencev na boljšem, bi to pomenilo formalno nižjo pokojnino. Sicer bi odpadlo plačilo 30 evrov iz žepa, a to je "psihološko" nekaj drugega kot nižja pokojnina.

 

Lahko pa seveda denar za upokojensko dodatno zavarovanje zberemo tudi s povečanjem stopnje prispevka za OZZ vseh zaposlenih. V tem primeru bi se morala dosedanja stopnja za pokritje izpada DZZ povečati za blizu 3 odstotne točke (na skupaj 15,6 %). A tudi tu imamo zopet dve alternativi:

 

1. Če bi za 3 % povečali samo stopnjo, ki jo plačujejo zaposleni (2.a), bi to pomenilo v povprečju za več kot 3 % nižje plače. Ob tem bi bila le tretjina zaposlenih z nižjimi plačami na boljšem za nekaj evrov mesečno (imeli bi sicer nižjo plačo, a manj kot 30 evrov, kolikor danes plačujejo za DZZ). Večini pa bi se plača znižala za več kot 30 evrov in bi bili na slabšem. Tudi zato, ker bi zaposleni pokrivali dosedanje plačevanje prispevka za DZZ upokojencev. V proračun bi v tem primeru izgubil preko 100 milijonov dohodnine, zaradi česar ta varianta ni najbolj sprejemljiva.

 

2. Po drugi alternativi (2.b) pa lahko povečamo samo stopnjo za delodajalce in prejemki zaposlenih ostanejo enaki. S tem bi se zaradi ukinitve DZZ tudi zaposlenim v povprečju zvišal standard za kake 3 %. To velja predvsem za zaposlene, kjer breme prevzamejo zaposlovalci (podjetja, zavodi), manj pa za samostojno zaposlene, kjer sami zagotavljajo vse plačilo. Gospodarske družbe bi prevzele okoli 270 milijonov (minus 30 milijonov, ker bi plačale manj davka na dobiček), kar se ob 4,7 milijardah dobička sicer ne zdi takšno breme. Za večino podjetij to velja, težje je za podjetja z izgubo (takšno so zaposlovala 65.000 ljudi). Potem pa imamo tudi štiri tisoč podjetij z 49.000 zaposlenimi, ki bi jih ti dodatni stroški pripeljalo v izgubo (če ne bi izvedli kakih drugih ukrepov, ker danes poslujejo na robu).

 

Ob tej dodatni obremenitvi gospodarstva pa je potrebno še upoštevati še eno pomembno dejstvo, ki ga radi spregledamo. Okoli četrtino mase plač prejemajo namreč zaposleni v javnem sektorju. Če torej povečamo prispevek na plače (kar najbrž izhaja iz intencije predlagatelja, da obremeni podjetja), bi se za okoli 130 milijonov evrov povečali tudi stroški v javnem sektorju, od šolstva, zdravstva, domov za starejše ... do javne uprave. Po tej alternativni varianti (2.a) bi bile javne finance dodatno obremenjene za skoraj 200 milijonov evrov.

 

Tako ena kot druga varianta ali tudi nekaj vmes bi povzročila kar precejšnje spremembe v položaju ljudi in podjetij, močno pa bi obremenila tudi javne finance. Zaradi tega je vprašanje, če bi sprememba v zbiranju DZZ prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj. Mogoče bi morali poiskati samo drugačen, bolj racionalen način plačevanja in ne rušiti vseh vzpostavljenih razmerij. Tudi glede na to, da bodo že predvidene davčne spremembe kar pomembno izboljšale položaj prebivalstva.

 

Opozoriti je potrebno še na dejstvo, da danes res vsi zavarovanci plačujejo enotnih 30 evrov DZZ, kar je pogosto očitek. Vendar moramo ob tem upoštevati, da nekdo z minimalno plačo namenja za zdravstvo iz OZZ 107 evrov (skupaj z DZZ 137 evrov), nekdo z 8.000 evri plače pa 1.018 evrov (skupaj 1.048), torej 7,5-krat več za isto storitev. S prenosom DZZ v OZZ bi se razmerje še bolj povečalo, na 1 : 9,5 oz. na 132 proti 1.248 evrov. Seveda bo nekdo z visoko plačo ta dodatni prispevek lažje poravnal, tudi še več, če bi bilo potrebno - a odprto je vprašanje, do kje je takšna progresija še upravičena in korektna.

 

Dopolnilnega zavarovanja ne smemo gledati samostojno, temveč skupaj s celotnim plačilom zdravstvenega prispevka.

 

Namesto prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med obvezno bi mogoče morali razmišljati v smer, da bi ta sredstva zbirali podobno kot danes npr. prispevek za RTV. Vsak mesec dobimo položnico, sredstva pa zbira in izterjuje FURS. Vsekakor bi bilo takšno zbiranje bistveno cenejše kot danes, ko zavarovalnice porabijo okoli 10 % zbranih sredstev za svoje funkcioniranje. Seveda pa se zavedam, da ima prenos tudi teh sredstev na ZZZS tudi negativne učinke, a verjetno bi se dalo razrešiti na drugačen način in ne, da danes zasebne zavarovalnice porabijo 50 milijonov evrov.

 

Ob tem naj omenim še učinek morebitnega dodatnega povečevanja prispevka za ZPIZ po 0,8 % letno (skupaj 3,2 %), kar naj bi bilo tudi na mizi. S tem bi v pokojninsko blagajno priteklo dodanih 550 milijonov evrov. Vendar če je namen tega predloga izboljšanje položaja upokojencev, s tem to ne bo doseženo. Višina pokojnin namreč ni odvisna od zbranih sredstev, temveč od odločitev (in zakonov), za koliko jih letno povišamo. Kolikor pa potem ZPIZ-u zmanjka sredstev, pa razliko preprosto pokrije proračun. V zadnjih štirih letih so se npr. prispevki za pokojninsko zavarovanje povečali kar za 25 % (820 milijonov evrov) - a pokojnine zaradi tega nič več. Izdatki zanje so bili višji le za 4 % (185 milijonov), razliko pa je "profitiral" proračun, ki je dal zato pač 550 milijonov evrov manj.

 

Seveda pa bi to zvišanje podvojilo obremenitve, katere smo ocenjevali pod drugo varianto zvišanja prispevkov za OZZ. Gospodarske družbe bi dodatno obremenilo za 300 milijonov evrov in med "zgubaše" bi prešlo dodatnih 7 tisoč podjetij z 82.000 zaposlenimi. Pa še - skoraj 150 milijonov evrov bremena bi prevzele tudi javne finance z dvigom stroškov plač vseh zaposlenih v javnem sektorju ter vsemi posledicami, ki jih to prinaša. Vse to nakazuje, da bi predlagane spremembe verjetno preveč posegle v obstoječa razmerja, predvsem pa ne dosegle pričakovanih učinkov. To velja, če analiziramo ekonomske učinke pri posameznih deležnikih, seveda pa so pomembni še drugi vidiki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,154
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,222
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,307
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,643
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,030
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,420
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,247
08/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,735
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,501
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,872