Komentar

Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve

Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je v osnovi zelo preprost, a odpira precej dilem kot tudi pasti. Predlog sicer izhaja najbrž iz očitka, da plačujejo dopolnilno zavarovanje vsi zavezanci v enaki višini, ne glede na socialni status posameznika, z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje pa bi bil odvisen od višine plače.

28.04.2019 22:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   zavarovanje   ZZZS   dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Vprašanje je, če bi sprememba v zbiranju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj.

Z dopolnilnim zavarovanjem se danes zbere okoli šestina vsega denarja, 500 milijonov evrov od skupaj treh milijard, ki jih približno namenjamo za javno zdravstvo. To seveda pomeni, da ga ne moremo ukiniti, temveč edino nadomestiti z drugim virom. Najbolj preprosta rešitev se nudi s povečanjem stopnje obveznega zavarovanja. Ta danes znaša 6,36 % od vseh bruto prejemkov, plačuje pa se na plačo in iz plače, kar pomeni skupaj 12,72 %. Tak predlog pa odpira dve ključni dilemi:

 

1. Kdo bi prevzel plačevanje DZZ upokojencev, ki danes prispevajo skoraj 40 % vsega zbranega denarja (blizu 200 milijonov)? Ali bi ga zagotavljal ZPIZ (oz. država), upokojenci z odtegljajem od pokojnin, ali bi ga tudi prenesli v dodatno obremenitev zaposlenih?

 

2. Prav tako pa je odprto vprašanje:

 

2.1. ali bi povečali stopnjo prispevka, ki jo za OZZ plačuje delodajalec na plačo,

 

2.2. ali tisto samo stopnjo, po kateri se OZZ odbije od plače,

 

2.3. ali nekaj vmes (vsak pol, kot danes)?

 

 

Te dileme oz. variante imajo namreč zelo različen vpliv na finančni položaj posameznikov, podjetij in javnih financ. Če plačevanje DZZ upokojencev prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), temu pa to zagotovi država (kot že danes, ko za njihovo zdravstveno zavarovanje iz proračuna prispeva 400 mlijonov eur), se spremeni socialni položaj kar precej upokojencev. Ukinitev plačevanja 30 evrov mesečno pomeni kar 5 % na povprečno pokojnino, kar je velik dodaten dvig glede na letno 2 do 3 % usklajevanje pokojnin. Ker vemo, kako je težko zbrati denar za kako dodatno izplačilo upokojencev, bi teh dodatnih 200 milijonov predstavljalo za proračun kar veliko obremenitev.

 

Alternativa je seveda tudi ta, da se prispevek plačuje kot odtegljaj od pokojnine, npr. v odstotku od pokojnin in s tem zagotovi odvisnost višine prispevka glede na višino pokojnine. S tega vidika je to všečen predlog, a bi naletel na kar precej nasprotovanja. Čeprav bi bil velik del upokojencev na boljšem, bi to pomenilo formalno nižjo pokojnino. Sicer bi odpadlo plačilo 30 evrov iz žepa, a to je "psihološko" nekaj drugega kot nižja pokojnina.

 

Lahko pa seveda denar za upokojensko dodatno zavarovanje zberemo tudi s povečanjem stopnje prispevka za OZZ vseh zaposlenih. V tem primeru bi se morala dosedanja stopnja za pokritje izpada DZZ povečati za blizu 3 odstotne točke (na skupaj 15,6 %). A tudi tu imamo zopet dve alternativi:

 

1. Če bi za 3 % povečali samo stopnjo, ki jo plačujejo zaposleni (2.a), bi to pomenilo v povprečju za več kot 3 % nižje plače. Ob tem bi bila le tretjina zaposlenih z nižjimi plačami na boljšem za nekaj evrov mesečno (imeli bi sicer nižjo plačo, a manj kot 30 evrov, kolikor danes plačujejo za DZZ). Večini pa bi se plača znižala za več kot 30 evrov in bi bili na slabšem. Tudi zato, ker bi zaposleni pokrivali dosedanje plačevanje prispevka za DZZ upokojencev. V proračun bi v tem primeru izgubil preko 100 milijonov dohodnine, zaradi česar ta varianta ni najbolj sprejemljiva.

 

2. Po drugi alternativi (2.b) pa lahko povečamo samo stopnjo za delodajalce in prejemki zaposlenih ostanejo enaki. S tem bi se zaradi ukinitve DZZ tudi zaposlenim v povprečju zvišal standard za kake 3 %. To velja predvsem za zaposlene, kjer breme prevzamejo zaposlovalci (podjetja, zavodi), manj pa za samostojno zaposlene, kjer sami zagotavljajo vse plačilo. Gospodarske družbe bi prevzele okoli 270 milijonov (minus 30 milijonov, ker bi plačale manj davka na dobiček), kar se ob 4,7 milijardah dobička sicer ne zdi takšno breme. Za večino podjetij to velja, težje je za podjetja z izgubo (takšno so zaposlovala 65.000 ljudi). Potem pa imamo tudi štiri tisoč podjetij z 49.000 zaposlenimi, ki bi jih ti dodatni stroški pripeljalo v izgubo (če ne bi izvedli kakih drugih ukrepov, ker danes poslujejo na robu).

 

Ob tej dodatni obremenitvi gospodarstva pa je potrebno še upoštevati še eno pomembno dejstvo, ki ga radi spregledamo. Okoli četrtino mase plač prejemajo namreč zaposleni v javnem sektorju. Če torej povečamo prispevek na plače (kar najbrž izhaja iz intencije predlagatelja, da obremeni podjetja), bi se za okoli 130 milijonov evrov povečali tudi stroški v javnem sektorju, od šolstva, zdravstva, domov za starejše ... do javne uprave. Po tej alternativni varianti (2.a) bi bile javne finance dodatno obremenjene za skoraj 200 milijonov evrov.

 

Tako ena kot druga varianta ali tudi nekaj vmes bi povzročila kar precejšnje spremembe v položaju ljudi in podjetij, močno pa bi obremenila tudi javne finance. Zaradi tega je vprašanje, če bi sprememba v zbiranju DZZ prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj. Mogoče bi morali poiskati samo drugačen, bolj racionalen način plačevanja in ne rušiti vseh vzpostavljenih razmerij. Tudi glede na to, da bodo že predvidene davčne spremembe kar pomembno izboljšale položaj prebivalstva.

 

Opozoriti je potrebno še na dejstvo, da danes res vsi zavarovanci plačujejo enotnih 30 evrov DZZ, kar je pogosto očitek. Vendar moramo ob tem upoštevati, da nekdo z minimalno plačo namenja za zdravstvo iz OZZ 107 evrov (skupaj z DZZ 137 evrov), nekdo z 8.000 evri plače pa 1.018 evrov (skupaj 1.048), torej 7,5-krat več za isto storitev. S prenosom DZZ v OZZ bi se razmerje še bolj povečalo, na 1 : 9,5 oz. na 132 proti 1.248 evrov. Seveda bo nekdo z visoko plačo ta dodatni prispevek lažje poravnal, tudi še več, če bi bilo potrebno - a odprto je vprašanje, do kje je takšna progresija še upravičena in korektna.

 

Dopolnilnega zavarovanja ne smemo gledati samostojno, temveč skupaj s celotnim plačilom zdravstvenega prispevka.

 

Namesto prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med obvezno bi mogoče morali razmišljati v smer, da bi ta sredstva zbirali podobno kot danes npr. prispevek za RTV. Vsak mesec dobimo položnico, sredstva pa zbira in izterjuje FURS. Vsekakor bi bilo takšno zbiranje bistveno cenejše kot danes, ko zavarovalnice porabijo okoli 10 % zbranih sredstev za svoje funkcioniranje. Seveda pa se zavedam, da ima prenos tudi teh sredstev na ZZZS tudi negativne učinke, a verjetno bi se dalo razrešiti na drugačen način in ne, da danes zasebne zavarovalnice porabijo 50 milijonov evrov.

 

Ob tem naj omenim še učinek morebitnega dodatnega povečevanja prispevka za ZPIZ po 0,8 % letno (skupaj 3,2 %), kar naj bi bilo tudi na mizi. S tem bi v pokojninsko blagajno priteklo dodanih 550 milijonov evrov. Vendar če je namen tega predloga izboljšanje položaja upokojencev, s tem to ne bo doseženo. Višina pokojnin namreč ni odvisna od zbranih sredstev, temveč od odločitev (in zakonov), za koliko jih letno povišamo. Kolikor pa potem ZPIZ-u zmanjka sredstev, pa razliko preprosto pokrije proračun. V zadnjih štirih letih so se npr. prispevki za pokojninsko zavarovanje povečali kar za 25 % (820 milijonov evrov) - a pokojnine zaradi tega nič več. Izdatki zanje so bili višji le za 4 % (185 milijonov), razliko pa je "profitiral" proračun, ki je dal zato pač 550 milijonov evrov manj.

 

Seveda pa bi to zvišanje podvojilo obremenitve, katere smo ocenjevali pod drugo varianto zvišanja prispevkov za OZZ. Gospodarske družbe bi dodatno obremenilo za 300 milijonov evrov in med "zgubaše" bi prešlo dodatnih 7 tisoč podjetij z 82.000 zaposlenimi. Pa še - skoraj 150 milijonov evrov bremena bi prevzele tudi javne finance z dvigom stroškov plač vseh zaposlenih v javnem sektorju ter vsemi posledicami, ki jih to prinaša. Vse to nakazuje, da bi predlagane spremembe verjetno preveč posegle v obstoječa razmerja, predvsem pa ne dosegle pričakovanih učinkov. To velja, če analiziramo ekonomske učinke pri posameznih deležnikih, seveda pa so pomembni še drugi vidiki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,941
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,201
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,007
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,354
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,190
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,097
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,671