Komentar

Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve

Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je v osnovi zelo preprost, a odpira precej dilem kot tudi pasti. Predlog sicer izhaja najbrž iz očitka, da plačujejo dopolnilno zavarovanje vsi zavezanci v enaki višini, ne glede na socialni status posameznika, z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje pa bi bil odvisen od višine plače.

28.04.2019 22:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   zavarovanje   ZZZS   dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Vprašanje je, če bi sprememba v zbiranju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj.

Z dopolnilnim zavarovanjem se danes zbere okoli šestina vsega denarja, 500 milijonov evrov od skupaj treh milijard, ki jih približno namenjamo za javno zdravstvo. To seveda pomeni, da ga ne moremo ukiniti, temveč edino nadomestiti z drugim virom. Najbolj preprosta rešitev se nudi s povečanjem stopnje obveznega zavarovanja. Ta danes znaša 6,36 % od vseh bruto prejemkov, plačuje pa se na plačo in iz plače, kar pomeni skupaj 12,72 %. Tak predlog pa odpira dve ključni dilemi:

 

1. Kdo bi prevzel plačevanje DZZ upokojencev, ki danes prispevajo skoraj 40 % vsega zbranega denarja (blizu 200 milijonov)? Ali bi ga zagotavljal ZPIZ (oz. država), upokojenci z odtegljajem od pokojnin, ali bi ga tudi prenesli v dodatno obremenitev zaposlenih?

 

2. Prav tako pa je odprto vprašanje:

 

2.1. ali bi povečali stopnjo prispevka, ki jo za OZZ plačuje delodajalec na plačo,

 

2.2. ali tisto samo stopnjo, po kateri se OZZ odbije od plače,

 

2.3. ali nekaj vmes (vsak pol, kot danes)?

 

 

Te dileme oz. variante imajo namreč zelo različen vpliv na finančni položaj posameznikov, podjetij in javnih financ. Če plačevanje DZZ upokojencev prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), temu pa to zagotovi država (kot že danes, ko za njihovo zdravstveno zavarovanje iz proračuna prispeva 400 mlijonov eur), se spremeni socialni položaj kar precej upokojencev. Ukinitev plačevanja 30 evrov mesečno pomeni kar 5 % na povprečno pokojnino, kar je velik dodaten dvig glede na letno 2 do 3 % usklajevanje pokojnin. Ker vemo, kako je težko zbrati denar za kako dodatno izplačilo upokojencev, bi teh dodatnih 200 milijonov predstavljalo za proračun kar veliko obremenitev.

 

Alternativa je seveda tudi ta, da se prispevek plačuje kot odtegljaj od pokojnine, npr. v odstotku od pokojnin in s tem zagotovi odvisnost višine prispevka glede na višino pokojnine. S tega vidika je to všečen predlog, a bi naletel na kar precej nasprotovanja. Čeprav bi bil velik del upokojencev na boljšem, bi to pomenilo formalno nižjo pokojnino. Sicer bi odpadlo plačilo 30 evrov iz žepa, a to je "psihološko" nekaj drugega kot nižja pokojnina.

 

Lahko pa seveda denar za upokojensko dodatno zavarovanje zberemo tudi s povečanjem stopnje prispevka za OZZ vseh zaposlenih. V tem primeru bi se morala dosedanja stopnja za pokritje izpada DZZ povečati za blizu 3 odstotne točke (na skupaj 15,6 %). A tudi tu imamo zopet dve alternativi:

 

1. Če bi za 3 % povečali samo stopnjo, ki jo plačujejo zaposleni (2.a), bi to pomenilo v povprečju za več kot 3 % nižje plače. Ob tem bi bila le tretjina zaposlenih z nižjimi plačami na boljšem za nekaj evrov mesečno (imeli bi sicer nižjo plačo, a manj kot 30 evrov, kolikor danes plačujejo za DZZ). Večini pa bi se plača znižala za več kot 30 evrov in bi bili na slabšem. Tudi zato, ker bi zaposleni pokrivali dosedanje plačevanje prispevka za DZZ upokojencev. V proračun bi v tem primeru izgubil preko 100 milijonov dohodnine, zaradi česar ta varianta ni najbolj sprejemljiva.

 

2. Po drugi alternativi (2.b) pa lahko povečamo samo stopnjo za delodajalce in prejemki zaposlenih ostanejo enaki. S tem bi se zaradi ukinitve DZZ tudi zaposlenim v povprečju zvišal standard za kake 3 %. To velja predvsem za zaposlene, kjer breme prevzamejo zaposlovalci (podjetja, zavodi), manj pa za samostojno zaposlene, kjer sami zagotavljajo vse plačilo. Gospodarske družbe bi prevzele okoli 270 milijonov (minus 30 milijonov, ker bi plačale manj davka na dobiček), kar se ob 4,7 milijardah dobička sicer ne zdi takšno breme. Za večino podjetij to velja, težje je za podjetja z izgubo (takšno so zaposlovala 65.000 ljudi). Potem pa imamo tudi štiri tisoč podjetij z 49.000 zaposlenimi, ki bi jih ti dodatni stroški pripeljalo v izgubo (če ne bi izvedli kakih drugih ukrepov, ker danes poslujejo na robu).

 

Ob tej dodatni obremenitvi gospodarstva pa je potrebno še upoštevati še eno pomembno dejstvo, ki ga radi spregledamo. Okoli četrtino mase plač prejemajo namreč zaposleni v javnem sektorju. Če torej povečamo prispevek na plače (kar najbrž izhaja iz intencije predlagatelja, da obremeni podjetja), bi se za okoli 130 milijonov evrov povečali tudi stroški v javnem sektorju, od šolstva, zdravstva, domov za starejše ... do javne uprave. Po tej alternativni varianti (2.a) bi bile javne finance dodatno obremenjene za skoraj 200 milijonov evrov.

 

Tako ena kot druga varianta ali tudi nekaj vmes bi povzročila kar precejšnje spremembe v položaju ljudi in podjetij, močno pa bi obremenila tudi javne finance. Zaradi tega je vprašanje, če bi sprememba v zbiranju DZZ prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj. Mogoče bi morali poiskati samo drugačen, bolj racionalen način plačevanja in ne rušiti vseh vzpostavljenih razmerij. Tudi glede na to, da bodo že predvidene davčne spremembe kar pomembno izboljšale položaj prebivalstva.

 

Opozoriti je potrebno še na dejstvo, da danes res vsi zavarovanci plačujejo enotnih 30 evrov DZZ, kar je pogosto očitek. Vendar moramo ob tem upoštevati, da nekdo z minimalno plačo namenja za zdravstvo iz OZZ 107 evrov (skupaj z DZZ 137 evrov), nekdo z 8.000 evri plače pa 1.018 evrov (skupaj 1.048), torej 7,5-krat več za isto storitev. S prenosom DZZ v OZZ bi se razmerje še bolj povečalo, na 1 : 9,5 oz. na 132 proti 1.248 evrov. Seveda bo nekdo z visoko plačo ta dodatni prispevek lažje poravnal, tudi še več, če bi bilo potrebno - a odprto je vprašanje, do kje je takšna progresija še upravičena in korektna.

 

Dopolnilnega zavarovanja ne smemo gledati samostojno, temveč skupaj s celotnim plačilom zdravstvenega prispevka.

 

Namesto prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med obvezno bi mogoče morali razmišljati v smer, da bi ta sredstva zbirali podobno kot danes npr. prispevek za RTV. Vsak mesec dobimo položnico, sredstva pa zbira in izterjuje FURS. Vsekakor bi bilo takšno zbiranje bistveno cenejše kot danes, ko zavarovalnice porabijo okoli 10 % zbranih sredstev za svoje funkcioniranje. Seveda pa se zavedam, da ima prenos tudi teh sredstev na ZZZS tudi negativne učinke, a verjetno bi se dalo razrešiti na drugačen način in ne, da danes zasebne zavarovalnice porabijo 50 milijonov evrov.

 

Ob tem naj omenim še učinek morebitnega dodatnega povečevanja prispevka za ZPIZ po 0,8 % letno (skupaj 3,2 %), kar naj bi bilo tudi na mizi. S tem bi v pokojninsko blagajno priteklo dodanih 550 milijonov evrov. Vendar če je namen tega predloga izboljšanje položaja upokojencev, s tem to ne bo doseženo. Višina pokojnin namreč ni odvisna od zbranih sredstev, temveč od odločitev (in zakonov), za koliko jih letno povišamo. Kolikor pa potem ZPIZ-u zmanjka sredstev, pa razliko preprosto pokrije proračun. V zadnjih štirih letih so se npr. prispevki za pokojninsko zavarovanje povečali kar za 25 % (820 milijonov evrov) - a pokojnine zaradi tega nič več. Izdatki zanje so bili višji le za 4 % (185 milijonov), razliko pa je "profitiral" proračun, ki je dal zato pač 550 milijonov evrov manj.

 

Seveda pa bi to zvišanje podvojilo obremenitve, katere smo ocenjevali pod drugo varianto zvišanja prispevkov za OZZ. Gospodarske družbe bi dodatno obremenilo za 300 milijonov evrov in med "zgubaše" bi prešlo dodatnih 7 tisoč podjetij z 82.000 zaposlenimi. Pa še - skoraj 150 milijonov evrov bremena bi prevzele tudi javne finance z dvigom stroškov plač vseh zaposlenih v javnem sektorju ter vsemi posledicami, ki jih to prinaša. Vse to nakazuje, da bi predlagane spremembe verjetno preveč posegle v obstoječa razmerja, predvsem pa ne dosegle pričakovanih učinkov. To velja, če analiziramo ekonomske učinke pri posameznih deležnikih, seveda pa so pomembni še drugi vidiki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,543
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 927
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 810
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746