Komentar

"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"

Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena (zavarovana). Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo, Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada.

12.04.2019 11:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   Jernej Sekolec   MZZ   Drnovšek   Račan   SFRJ   Josip Broz

Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi.

Kar je bilo, je bilo, zgodovina pa je še vedno učiteljica življenja. Nekoč so bili Slovenci in Hrvati skupaj sotrpini v neslovenskih oz. nehrvaških državah, kar jih je pripravilo do tega, da so se povezovali in da jih je tupatam obšla celo kakšna nespametna ideja, npr. pobuda za kulturno oz. jezikovno poenotenje (ilirizem). Vrhunec njihove sloge je bila leta 1918 kratkotrajna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov s slovenskim predsednikom (Korošcem) v hrvaškem Zagrebu, ki pa se je po zaslugi poraza centralnih sil končala v naročju Karađorđevićev. V stari Jugoslaviji in med drugo svetovno vojno so bili glavni tekmeci Hrvati in Srbi. Komunisti so po vojni s pomočjo Tita in Sovjetske zveze poskrbeli za premirje, s hladno vojno se je pozornost usmerila k sporu med Vzhodom in Zahodom, leta 1991 pa se je konkurenca – kljub dobrim pogojem za slovensko-hrvaško solidarnost - spremenila v vsestranske nevšečnosti in spopade.

 

Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj boljšega, kar je bilo glede na njihovo državotvorno tradicijo razumljivo; Slovenci pa so od nekdaj imeli do Hrvatov manifestne ali latentne manjvrednostne komplekse. Dokazov ni malo, prav značilna pa je bila izbira narodne identitete pri Josipu Brozu: čeprav je bil po materi Slovenec, se je predstavljal kot Hrvat (predvsem pa kot pripadnik mednarodnega komunističnega gibanja) in materinega jezika ni govoril. Iz začetnega slovensko-hrvaškega zavezništva proti Miloševiću se je razvilo veliko nezaupanje, ki naj bi ga po Tuđmanovi smrti prekinila dunajska pogodba o nasledstvu SFRJ in sporazum Drnovšek-Račan. Poskus sprave je propadel, nakar so si nesreče sledile ena za drugo. Hrvaška je bila nesrečna zaradi svojega zaostajanja glede Evropske unije in Nata, bolj kot meja s Slovenijo pa so jo skrbele meje z Bosno in Hercegovino in Srbijo. Začasni sporazum s Črno Goro o Prevlaki ni bil daleč od koncepta Drnovšek-Račan (menjava kopno za morje). Sicer hrvaška politika ni bila krotka: proti Sloveniji je podžigala bančne, energetske in t.i. ekološko-ribolovno zahteve, ob tem se je oborožila s prodorno diplomacijo, ki je nekatere svoje ljudi razporedila po važnih mednarodnih položajih: predvsem v washingtonskih in natovskih krogih.

 

V času predsedovanja Evropskemu svetu (2008) je Slovenija opozarjala Hrvaško, naj – da bi lahko končala pogajanja o pristopu - iz dokumentov odstrani formulacije in zemljevide, ki prejudicirajo potek meje med državama v škodo zahodne sosede. Slovenija je pogosto omenjala Hrvaško kot najljubšo kandidatko za EU in ni napovedovala nobene blokade, kar se je spremenilo z novo vlado leta 2009. Takrat so slovenski funkcionarji – vse do nekega prelomnega trenutka v drugi polovici leta - grozili, da bodo Hrvaško zaustavili, kar je naletelo na slab odmev v mednarodni javnosti. To izsiljevanje je na neki sprevržen način botrovalo slovenskemu polomu z Arbitražnim sporazumom.

 

Ob tem je treba omeniti enigmatično zanimivost. Danes hrvaški voditelji predlagajo, naj bi se odrekli sodbi haaškega sodišča in mejo določili z bilateralnim dogovorom. Vendar je arbitražo - pravzaprav ves čas po propadu sporazuma Drnovšek-Račan, ki je bil ne glede na nedokončan postopek neko važno mednarodno-pravno dejstvo - vsiljevala Hrvaška. Slovenija je – dokler je bilo mogoče - vztrajala pri sporazumu Drnovšek-Račan, Hrvaška pa je najprej predlagala, naj mejo določi Mednarodno sodišče za morsko pravo v Hamburgu, katerega podpredsednik je bil Hrvat Budislav Vukas. Ker seveda ni šlo samo za morsko mejo in ker je obstajala velika možnost pristranskosti, je Slovenija to možnost odklonila, predlagala pa Sodišče OVSE za konciliacijo in arbitražo. To je odklonila Hrvaška, ki je potem predlagala Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). Potem se je sprožila velika debata o nujnem upoštevanju načela ex aequo et bono.

 

Slovenija bi sprejela ICJ, če bi se v sporazum zapisala zahteva, naj sodišče razsodi po načelu pravičnosti, ob tem pa nas je skrbelo vprašanje teritorialnega dostopa Slovenije do odprtega morja. Leta 2009 so vsa ta vprašanja postala nevažna. Vlada je želela na vsak način dokončno rešiti vprašanje slovensko-hrvaške meje in je v Stockholmu podpisala sporazum, ki je imel dve veliki pomanjkljivosti: namesto teritorialnega dostopa je vseboval nejasno in pravno dvoumno zahtevo po "stiku" slovenskega in odprtega morja, predvsem pa je hrvaški podpis nagradil z obljubo podpore pri vstopanju v EU. Problem je bil v tem, da je Slovenija svojo obljubo izpolnila takoj, sodba arbitražnega sodišča pa je – ne glede na to, da jo je Hrvaška sprejemala s figo v žepu, navsezadnje pa jo je celo zavrnila - sledila čez osem let.

 

Slovenija je potemtakem sklenila slab posel, ki so ga spremljale mnoge nespretnosti, med katerimi je bila na prvem mestu samovšečna izjava zunanjega ministra (Erjavca), da bo Slovenija "zmagala"; na drugem mestu pa izbor arbitra, ki je o tem, kaj se dogaja v Haagu, kjer je uradoval proti visokemu plačilu, spraševal mlado uradnico na ljubljanskem MZZ, pri čemer nikomur ni padlo na pamet, da bi kakorkoli zaščitil svojo komunikacijo.

 

 

***

 

Tu smo prišli do sedanjega časa in odločanja o prihodnjem ravnanju. Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano, in zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena/zavarovana. Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Naša Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo (od Sekolca naprej), Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada. Imamo opraviti z asimetrično situacijo, Slovenija je v paniki, Hrvaška je samozavestna. Dejansko ima Hrvaška boljši mednarodni položaj (zveze z ZDA, Natom), kar je krivda slovenske politike po letu 2008.

 

Nihče se ne bo postavil na stran Slovenije proti Hrvaški.

  

Kaj je mogoče storiti v prihodnosti? Predvsem je treba umiriti situacijo. Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi. Slovenski eksperti bi morali sestaviti seznam hrvaških pričakovanj v zvezi s Slovenijo in načrt podjetij, ki so koristna za obe državi. Aktualna evropska kriza in prekarni položaj vzhodnoevropskih držav sta dve priložnosti, ki ju ne bi smeli zamuditi.

 

Hrvaška predvidoma želi čakati na rešitve drugih mejnih vprašanj (Srbija, Bosna), njen strateški cilj pa je obvladovanje vsaj vzhodne polovice Jadranskega morja, kar neposredno zadeva pristanišče Koper in kar je posebej zanimivo v zvezi z mečkanjem slovenske vlade pri gradnji nove proge. Morali bi se povezati z drugimi državami, ki imajo sorodne probleme (most na Pelješac, Donava). Dalo bi se aktualizirati sporazum Drnovšek-Račan? Aktualna vlada bi morala biti skrajno previdna pri javnem napovedovanju prihodnjih korakov: sicer pa so v diplomaciji napovedi lahko kvečjemu afirmativne in konstruktivne. V MZZ bi nemara lahko ustanovili posvetovalno telo poznavalcev, kot je bilo to v preteklosti, npr. pred letom 2009.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
1
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
12
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 4,409
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,329
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,389
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,937
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,806
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,756
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,695
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,302
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,227
10/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,333