Komentar

"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"

Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena (zavarovana). Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo, Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada.

12.04.2019 11:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   Jernej Sekolec   MZZ   Drnovšek   Račan   SFRJ   Josip Broz

Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi.

Kar je bilo, je bilo, zgodovina pa je še vedno učiteljica življenja. Nekoč so bili Slovenci in Hrvati skupaj sotrpini v neslovenskih oz. nehrvaških državah, kar jih je pripravilo do tega, da so se povezovali in da jih je tupatam obšla celo kakšna nespametna ideja, npr. pobuda za kulturno oz. jezikovno poenotenje (ilirizem). Vrhunec njihove sloge je bila leta 1918 kratkotrajna Država Slovencev, Hrvatov in Srbov s slovenskim predsednikom (Korošcem) v hrvaškem Zagrebu, ki pa se je po zaslugi poraza centralnih sil končala v naročju Karađorđevićev. V stari Jugoslaviji in med drugo svetovno vojno so bili glavni tekmeci Hrvati in Srbi. Komunisti so po vojni s pomočjo Tita in Sovjetske zveze poskrbeli za premirje, s hladno vojno se je pozornost usmerila k sporu med Vzhodom in Zahodom, leta 1991 pa se je konkurenca – kljub dobrim pogojem za slovensko-hrvaško solidarnost - spremenila v vsestranske nevšečnosti in spopade.

 

Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj boljšega, kar je bilo glede na njihovo državotvorno tradicijo razumljivo; Slovenci pa so od nekdaj imeli do Hrvatov manifestne ali latentne manjvrednostne komplekse. Dokazov ni malo, prav značilna pa je bila izbira narodne identitete pri Josipu Brozu: čeprav je bil po materi Slovenec, se je predstavljal kot Hrvat (predvsem pa kot pripadnik mednarodnega komunističnega gibanja) in materinega jezika ni govoril. Iz začetnega slovensko-hrvaškega zavezništva proti Miloševiću se je razvilo veliko nezaupanje, ki naj bi ga po Tuđmanovi smrti prekinila dunajska pogodba o nasledstvu SFRJ in sporazum Drnovšek-Račan. Poskus sprave je propadel, nakar so si nesreče sledile ena za drugo. Hrvaška je bila nesrečna zaradi svojega zaostajanja glede Evropske unije in Nata, bolj kot meja s Slovenijo pa so jo skrbele meje z Bosno in Hercegovino in Srbijo. Začasni sporazum s Črno Goro o Prevlaki ni bil daleč od koncepta Drnovšek-Račan (menjava kopno za morje). Sicer hrvaška politika ni bila krotka: proti Sloveniji je podžigala bančne, energetske in t.i. ekološko-ribolovno zahteve, ob tem se je oborožila s prodorno diplomacijo, ki je nekatere svoje ljudi razporedila po važnih mednarodnih položajih: predvsem v washingtonskih in natovskih krogih.

 

V času predsedovanja Evropskemu svetu (2008) je Slovenija opozarjala Hrvaško, naj – da bi lahko končala pogajanja o pristopu - iz dokumentov odstrani formulacije in zemljevide, ki prejudicirajo potek meje med državama v škodo zahodne sosede. Slovenija je pogosto omenjala Hrvaško kot najljubšo kandidatko za EU in ni napovedovala nobene blokade, kar se je spremenilo z novo vlado leta 2009. Takrat so slovenski funkcionarji – vse do nekega prelomnega trenutka v drugi polovici leta - grozili, da bodo Hrvaško zaustavili, kar je naletelo na slab odmev v mednarodni javnosti. To izsiljevanje je na neki sprevržen način botrovalo slovenskemu polomu z Arbitražnim sporazumom.

 

Ob tem je treba omeniti enigmatično zanimivost. Danes hrvaški voditelji predlagajo, naj bi se odrekli sodbi haaškega sodišča in mejo določili z bilateralnim dogovorom. Vendar je arbitražo - pravzaprav ves čas po propadu sporazuma Drnovšek-Račan, ki je bil ne glede na nedokončan postopek neko važno mednarodno-pravno dejstvo - vsiljevala Hrvaška. Slovenija je – dokler je bilo mogoče - vztrajala pri sporazumu Drnovšek-Račan, Hrvaška pa je najprej predlagala, naj mejo določi Mednarodno sodišče za morsko pravo v Hamburgu, katerega podpredsednik je bil Hrvat Budislav Vukas. Ker seveda ni šlo samo za morsko mejo in ker je obstajala velika možnost pristranskosti, je Slovenija to možnost odklonila, predlagala pa Sodišče OVSE za konciliacijo in arbitražo. To je odklonila Hrvaška, ki je potem predlagala Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). Potem se je sprožila velika debata o nujnem upoštevanju načela ex aequo et bono.

 

Slovenija bi sprejela ICJ, če bi se v sporazum zapisala zahteva, naj sodišče razsodi po načelu pravičnosti, ob tem pa nas je skrbelo vprašanje teritorialnega dostopa Slovenije do odprtega morja. Leta 2009 so vsa ta vprašanja postala nevažna. Vlada je želela na vsak način dokončno rešiti vprašanje slovensko-hrvaške meje in je v Stockholmu podpisala sporazum, ki je imel dve veliki pomanjkljivosti: namesto teritorialnega dostopa je vseboval nejasno in pravno dvoumno zahtevo po "stiku" slovenskega in odprtega morja, predvsem pa je hrvaški podpis nagradil z obljubo podpore pri vstopanju v EU. Problem je bil v tem, da je Slovenija svojo obljubo izpolnila takoj, sodba arbitražnega sodišča pa je – ne glede na to, da jo je Hrvaška sprejemala s figo v žepu, navsezadnje pa jo je celo zavrnila - sledila čez osem let.

 

Slovenija je potemtakem sklenila slab posel, ki so ga spremljale mnoge nespretnosti, med katerimi je bila na prvem mestu samovšečna izjava zunanjega ministra (Erjavca), da bo Slovenija "zmagala"; na drugem mestu pa izbor arbitra, ki je o tem, kaj se dogaja v Haagu, kjer je uradoval proti visokemu plačilu, spraševal mlado uradnico na ljubljanskem MZZ, pri čemer nikomur ni padlo na pamet, da bi kakorkoli zaščitil svojo komunikacijo.

 

 

***

 

Tu smo prišli do sedanjega časa in odločanja o prihodnjem ravnanju. Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano, in zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne službe prisluškujejo konkurenci, le da slovenska stran ni bila pripravljena/zavarovana. Naša obveščevalna služba ni delovala dobro. Naša Sova bi lahko enako kot so Hrvati zalotili Sekolca, zalotila Vukasa. Slovenska vlada nima dobrih svetovalcev; ima slabo diplomatsko ekipo (od Sekolca naprej), Šarca je zapustil Kirn, strateški svet MZZ je sestavljen iz funkcionarjev, ki jih plačuje vlada. Imamo opraviti z asimetrično situacijo, Slovenija je v paniki, Hrvaška je samozavestna. Dejansko ima Hrvaška boljši mednarodni položaj (zveze z ZDA, Natom), kar je krivda slovenske politike po letu 2008.

 

Nihče se ne bo postavil na stran Slovenije proti Hrvaški.

  

Kaj je mogoče storiti v prihodnosti? Predvsem je treba umiriti situacijo. Potrebna je tiha diplomacija kot v časih Drnovška. Če problema ne moremo rešiti, ga razširimo. Ugotoviti je treba, kaj Hrvaška v resnici želi. Slovenski eksperti bi morali sestaviti seznam hrvaških pričakovanj v zvezi s Slovenijo in načrt podjetij, ki so koristna za obe državi. Aktualna evropska kriza in prekarni položaj vzhodnoevropskih držav sta dve priložnosti, ki ju ne bi smeli zamuditi.

 

Hrvaška predvidoma želi čakati na rešitve drugih mejnih vprašanj (Srbija, Bosna), njen strateški cilj pa je obvladovanje vsaj vzhodne polovice Jadranskega morja, kar neposredno zadeva pristanišče Koper in kar je posebej zanimivo v zvezi z mečkanjem slovenske vlade pri gradnji nove proge. Morali bi se povezati z drugimi državami, ki imajo sorodne probleme (most na Pelješac, Donava). Dalo bi se aktualizirati sporazum Drnovšek-Račan? Aktualna vlada bi morala biti skrajno previdna pri javnem napovedovanju prihodnjih korakov: sicer pa so v diplomaciji napovedi lahko kvečjemu afirmativne in konstruktivne. V MZZ bi nemara lahko ustanovili posvetovalno telo poznavalcev, kot je bilo to v preteklosti, npr. pred letom 2009.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
1
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,532
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,280
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,890
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,629
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,511
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,193
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,703
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,300
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,566
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 920