Komentar

Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe.

13.04.2019 22:10
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Danijel Harms   Vladimir Medenica   literatura   Nikolaj Aleksejevič Zabolocki   stalinisti

Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili.

Najprej bom opisal zame pomemben slučaj, a le zato, da bi pred vami pokazal zmogljivost poetskega, literarnega slučaja, ki je tema današnjega komentarja. Slučaj: kmalu po Novem letu sem trikrat zapored na naši ulici srečal državljana, ki ga najraje ne bi nikoli več srečal. Z njim sem se pred več kot tremi desetletji znašel v odurni birokratski sobi na nasprotni strani mize, na Mačkovi ulici v Ljubljani. To je bilo kmalu po umetniško-politični Plakatni aferi leta 1987. Tisto majhno birokratsko "one" je v tisti ostudni sobi siknilo vame v čistunski slovenščini:

 

"Če bi mene kaj vprašali, bi te na tem mestu takoj ubil. Ne pa to, da moramo vsi prenašati tvoje idiotizme! Sicer pa naj te kar tvoji, tam doli nataknejo na kol."

 

Na ta pogovor sem bil uradno poklican z uradnim pozivom države. Takšnih stavkov pa ne pozabiš zlepa. Vem, da se ponavljam, toda "one" sem letos srečal trikrat zapored, pred tem pa dvaintrideset let - nikoli. Obraza in lika državljana te vrste ne pozabiš kar tako. Celo bolj oduren je bil od tistih, ki so me malo po tistem ... spodaj razbijali! Medtem, ko mi je šlo "one" prvič nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ...

 

 

***

 

Pred manj kot mesecem dni sem predaval na Filološki fakulteti na oddelku za slavistiko v Beogradu, po predavanju sem se srečal s knjižnim založnikom Vladimirjem Medenico. Tako kot njegova založba Logos presega meje založništva, tako beograjsko založništvo nasploh presega vse formate razvite knjižne kulture. Seveda na poseben način. Medenica v svoji založbi vrtinči duha natančno izbrane literature, tiska knjige o literarni teoriji, o zgodovini umetnosti predvsem pa tiska tisto, kar mi je nadvse blizu: filozofsko - kozmistične knjge. Ob najinem snidenju mi je poklonil zbrana dela Danijela Harmsa v dveh delih, ki jih je leta 2005 tudi sam uredil. Medenica je opravil s tem dejanjem neverjeten napor, celovito nam je predstavil pesnika, pisatelja, avtorja otroške literature, dramatika, Danila Ivanoviča Juvačeva, bolj znanega pod umetniškim imenom Harms, ki je v svojem opusu napisal celo mnoštvo poetskih slučajev.

 

Naj povem, da imamo Harmsove slučaje prevedene tudi v slovenščino v izvrstnem prvedu Draga Bajta (Zakon linča). Medeničino zbrano delo z naslovom Harms / prvi del "Od 0 proti 1", obsega 933 strani, drugi del "Od 1 proti 0" pa obsega 879 strani stilno usklajenega prevoda. Opravilo ga je osem izvrstnih prevajalcev: Kornelija Ičin, Mirjana Grbić, Natalija Nenezić, Bojana Sabo, Boban Džurić, Jelena Kusovac, Julija Stankov in Ana Jakovljević. Ravno Kornelija Ičin, redna profesorica ruskega jezika, beograjske rusistike je bila gostiteljica mojega nastopa. Poleg mene so na slavistiki predavali drrr. Jurij Baturin in dr. Kristina Pranjić.

 

Digresija I.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim, da je Korenlija Ičin v preteklosti prevajala in analizirala meni nadvse pomembnega pesnika Nikolja Stepanoviča Gumiljova. Konec digresije.

 

Digresija II.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim še ene izvrstne beograjske založbe, ki deluje iz popolnoma nasprotnih izhodišč kot založba Logos. To je založba Barabe, ki izhaja iz hiperinteligentnih stanj anarhije, ki jo ureja Ratibor Trivunac. Konec digresije.

 

Digresija III.: ne morem se upreti, da ne navedem ob Harmsu še Leva Natanoviča Luntza in njegovo dramo Opice prihajajo. Oba, tako Harms kot Luntz izhajata iz gogoljskega dramskega gona. Konec digresije.

 

 

***

 

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Daniela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe. Bralec seveda tega najprej ne pričakuje. Od tu naprej pa vedno znova sluti, da se bo Harms prekinjal. Pravzaprav se boji, da se bo prekinjal. Takoj zatem nastopi Harmsova - beseda, ena sam beseda! Za Hramsa sta dve besedi preveč.

 

Ničla ali nič.

 

 

 

Neskončnost nam odgovarja na vsa vprašanja, obstaja pa vprašanje, ki nujno zahteva odgovor: Kaj sploh je nekončnost? Odgovor: Neskončno nima konca ne na levi ne na desni. Harms se je zavedal, da je naš planet vozlišče vesolja. Navkljub vsemu Harms vztraja v alegorijah in metaforah samo zato, da bi jih ponižal. Groza nas grabi, a nezaupanje do Harmsa počasi izginja. Pred nami je zopet znano okolje digitalnega portala. Takoj zatem začne tudi portal izginjati. Ni več portala! Ena misel odleti v višave, druga pade pod noge, vse skupaj pa navzkriž. Avtor si navsezadnje želi, da bi vsi ljudje tega sveta govorili isti jezik, da bi se bolje razumeli. Praznine in polnosti. Življenja ni, je samo še umetnost!

 

Ni več metafor, alegorij in simbolov, so samo še znaki, sistemi, modeli in moduli. O Harmsu je nekdo zapisal: Mi, ki živimo od veselja njegovih slučajev, mi nad katerimi so demoni že zdavnaj obupali, mi ki živimo v prosorih, ki imajo dvojno dno, verjamemo v življenje in umetnost.

 

Vedno znova nas opozarja na to, da zaplet, ki ga berete, ni le čista, pusta izmišljija, temveč je opremljena s pomembnimi dejstvi. Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili. V reaktiviranju Harmsovega sedanjega časa dobimo posebno dokumentarnost, ki je brutalnejša od vse stvarnosti, ki kaže na zločine in zločince. Kaj naj tisto "one", ki ga srečujem te dni po mnogih destletjih, ubijem? Zakaj kogarkoli ubiti? Saj je že tako ali tako obsojen na lastno izginjanje.

 

 

***

 

Na začetku druge svetovne vojne je bil Harms kot moteč element izgnan v Novosibirsk, kjer je leta 1942 v zaporniški bolnišnici tudi umrl. Politično je bil rehabilitiran leta 1956, umetniško pa ga ni njegov prijatelj Nikolaj Aleksejevič Zabolocki nikoli pozabil. Zabolocki je pričal, da je Harms najbolj med vsemi živalmi oboževal tapirja.

 

Medtem, ko mi je "one" prvič šlo nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ... sem se zakrohotal Harmsu:

 

Kmalu bomo praznovali Veliko noč. Po naši ulici se je sprehajal s svojo družino manjši sivolas mož brez posebnosti. Bil je tako izrazito brez posebnosti, da je preprosto neverjetno, zakaj sem si ga sploh zapomnil za vse večne čase. Tudi njegova družina je bila brez posebnosti. Takšna je bila, da je verjetno ne bi nikoli več prepoznal, če bi jo srečal. Vsi skupaj so bili srečna družina brez posebnosti. Ta pritlikavi sivolas mož v resnici sploh ni bil tako pritlikav, kot se mi je zdelo, tako da ne vem, če je sploh bil pritlikav, pa tudi las verjetno ni imel sivih. Mogoče pa sploh ni imel las. Mogoče je bil gologlav. Mogoče sploh ni imel ne nosu ne ušes, kaj šele ust. Mogoče sploh ni imel obraza. Da, verjetno sploh ni imel obraza, ker je bil človek brez posebnosti. Mogoče pa sploh ni imel družine, mogoče ni imel ne imena, ne priimka. No, nisem več prepričan ali je sploh obstajal. Čeprav ga ne bom nikoli pozabil!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
3
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
28
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,233
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,737
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,031
04/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,634
05/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,775
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,060
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 1,827
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,400
09/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,869
10/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,363