Komentar

Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe.

13.04.2019 22:10
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Danijel Harms   Vladimir Medenica   literatura   Nikolaj Aleksejevič Zabolocki   stalinisti

Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili.

Najprej bom opisal zame pomemben slučaj, a le zato, da bi pred vami pokazal zmogljivost poetskega, literarnega slučaja, ki je tema današnjega komentarja. Slučaj: kmalu po Novem letu sem trikrat zapored na naši ulici srečal državljana, ki ga najraje ne bi nikoli več srečal. Z njim sem se pred več kot tremi desetletji znašel v odurni birokratski sobi na nasprotni strani mize, na Mačkovi ulici v Ljubljani. To je bilo kmalu po umetniško-politični Plakatni aferi leta 1987. Tisto majhno birokratsko "one" je v tisti ostudni sobi siknilo vame v čistunski slovenščini:

 

"Če bi mene kaj vprašali, bi te na tem mestu takoj ubil. Ne pa to, da moramo vsi prenašati tvoje idiotizme! Sicer pa naj te kar tvoji, tam doli nataknejo na kol."

 

Na ta pogovor sem bil uradno poklican z uradnim pozivom države. Takšnih stavkov pa ne pozabiš zlepa. Vem, da se ponavljam, toda "one" sem letos srečal trikrat zapored, pred tem pa dvaintrideset let - nikoli. Obraza in lika državljana te vrste ne pozabiš kar tako. Celo bolj oduren je bil od tistih, ki so me malo po tistem ... spodaj razbijali! Medtem, ko mi je šlo "one" prvič nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ...

 

 

***

 

Pred manj kot mesecem dni sem predaval na Filološki fakulteti na oddelku za slavistiko v Beogradu, po predavanju sem se srečal s knjižnim založnikom Vladimirjem Medenico. Tako kot njegova založba Logos presega meje založništva, tako beograjsko založništvo nasploh presega vse formate razvite knjižne kulture. Seveda na poseben način. Medenica v svoji založbi vrtinči duha natančno izbrane literature, tiska knjige o literarni teoriji, o zgodovini umetnosti predvsem pa tiska tisto, kar mi je nadvse blizu: filozofsko - kozmistične knjge. Ob najinem snidenju mi je poklonil zbrana dela Danijela Harmsa v dveh delih, ki jih je leta 2005 tudi sam uredil. Medenica je opravil s tem dejanjem neverjeten napor, celovito nam je predstavil pesnika, pisatelja, avtorja otroške literature, dramatika, Danila Ivanoviča Juvačeva, bolj znanega pod umetniškim imenom Harms, ki je v svojem opusu napisal celo mnoštvo poetskih slučajev.

 

Naj povem, da imamo Harmsove slučaje prevedene tudi v slovenščino v izvrstnem prvedu Draga Bajta (Zakon linča). Medeničino zbrano delo z naslovom Harms / prvi del "Od 0 proti 1", obsega 933 strani, drugi del "Od 1 proti 0" pa obsega 879 strani stilno usklajenega prevoda. Opravilo ga je osem izvrstnih prevajalcev: Kornelija Ičin, Mirjana Grbić, Natalija Nenezić, Bojana Sabo, Boban Džurić, Jelena Kusovac, Julija Stankov in Ana Jakovljević. Ravno Kornelija Ičin, redna profesorica ruskega jezika, beograjske rusistike je bila gostiteljica mojega nastopa. Poleg mene so na slavistiki predavali drrr. Jurij Baturin in dr. Kristina Pranjić.

 

Digresija I.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim, da je Korenlija Ičin v preteklosti prevajala in analizirala meni nadvse pomembnega pesnika Nikolja Stepanoviča Gumiljova. Konec digresije.

 

Digresija II.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim še ene izvrstne beograjske založbe, ki deluje iz popolnoma nasprotnih izhodišč kot založba Logos. To je založba Barabe, ki izhaja iz hiperinteligentnih stanj anarhije, ki jo ureja Ratibor Trivunac. Konec digresije.

 

Digresija III.: ne morem se upreti, da ne navedem ob Harmsu še Leva Natanoviča Luntza in njegovo dramo Opice prihajajo. Oba, tako Harms kot Luntz izhajata iz gogoljskega dramskega gona. Konec digresije.

 

 

***

 

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Daniela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe. Bralec seveda tega najprej ne pričakuje. Od tu naprej pa vedno znova sluti, da se bo Harms prekinjal. Pravzaprav se boji, da se bo prekinjal. Takoj zatem nastopi Harmsova - beseda, ena sam beseda! Za Hramsa sta dve besedi preveč.

 

Ničla ali nič.

 

 

 

Neskončnost nam odgovarja na vsa vprašanja, obstaja pa vprašanje, ki nujno zahteva odgovor: Kaj sploh je nekončnost? Odgovor: Neskončno nima konca ne na levi ne na desni. Harms se je zavedal, da je naš planet vozlišče vesolja. Navkljub vsemu Harms vztraja v alegorijah in metaforah samo zato, da bi jih ponižal. Groza nas grabi, a nezaupanje do Harmsa počasi izginja. Pred nami je zopet znano okolje digitalnega portala. Takoj zatem začne tudi portal izginjati. Ni več portala! Ena misel odleti v višave, druga pade pod noge, vse skupaj pa navzkriž. Avtor si navsezadnje želi, da bi vsi ljudje tega sveta govorili isti jezik, da bi se bolje razumeli. Praznine in polnosti. Življenja ni, je samo še umetnost!

 

Ni več metafor, alegorij in simbolov, so samo še znaki, sistemi, modeli in moduli. O Harmsu je nekdo zapisal: Mi, ki živimo od veselja njegovih slučajev, mi nad katerimi so demoni že zdavnaj obupali, mi ki živimo v prosorih, ki imajo dvojno dno, verjamemo v življenje in umetnost.

 

Vedno znova nas opozarja na to, da zaplet, ki ga berete, ni le čista, pusta izmišljija, temveč je opremljena s pomembnimi dejstvi. Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili. V reaktiviranju Harmsovega sedanjega časa dobimo posebno dokumentarnost, ki je brutalnejša od vse stvarnosti, ki kaže na zločine in zločince. Kaj naj tisto "one", ki ga srečujem te dni po mnogih destletjih, ubijem? Zakaj kogarkoli ubiti? Saj je že tako ali tako obsojen na lastno izginjanje.

 

 

***

 

Na začetku druge svetovne vojne je bil Harms kot moteč element izgnan v Novosibirsk, kjer je leta 1942 v zaporniški bolnišnici tudi umrl. Politično je bil rehabilitiran leta 1956, umetniško pa ga ni njegov prijatelj Nikolaj Aleksejevič Zabolocki nikoli pozabil. Zabolocki je pričal, da je Harms najbolj med vsemi živalmi oboževal tapirja.

 

Medtem, ko mi je "one" prvič šlo nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ... sem se zakrohotal Harmsu:

 

Kmalu bomo praznovali Veliko noč. Po naši ulici se je sprehajal s svojo družino manjši sivolas mož brez posebnosti. Bil je tako izrazito brez posebnosti, da je preprosto neverjetno, zakaj sem si ga sploh zapomnil za vse večne čase. Tudi njegova družina je bila brez posebnosti. Takšna je bila, da je verjetno ne bi nikoli več prepoznal, če bi jo srečal. Vsi skupaj so bili srečna družina brez posebnosti. Ta pritlikavi sivolas mož v resnici sploh ni bil tako pritlikav, kot se mi je zdelo, tako da ne vem, če je sploh bil pritlikav, pa tudi las verjetno ni imel sivih. Mogoče pa sploh ni imel las. Mogoče je bil gologlav. Mogoče sploh ni imel ne nosu ne ušes, kaj šele ust. Mogoče sploh ni imel obraza. Da, verjetno sploh ni imel obraza, ker je bil človek brez posebnosti. Mogoče pa sploh ni imel družine, mogoče ni imel ne imena, ne priimka. No, nisem več prepričan ali je sploh obstajal. Čeprav ga ne bom nikoli pozabil!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.284
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.046
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.428
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.001
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.085
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.033
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.235
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.111
09/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.630
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.707