Komentar

Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe.

13.04.2019 22:10
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Danijel Harms   Vladimir Medenica   literatura   Nikolaj Aleksejevič Zabolocki   stalinisti

Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili.

Najprej bom opisal zame pomemben slučaj, a le zato, da bi pred vami pokazal zmogljivost poetskega, literarnega slučaja, ki je tema današnjega komentarja. Slučaj: kmalu po Novem letu sem trikrat zapored na naši ulici srečal državljana, ki ga najraje ne bi nikoli več srečal. Z njim sem se pred več kot tremi desetletji znašel v odurni birokratski sobi na nasprotni strani mize, na Mačkovi ulici v Ljubljani. To je bilo kmalu po umetniško-politični Plakatni aferi leta 1987. Tisto majhno birokratsko "one" je v tisti ostudni sobi siknilo vame v čistunski slovenščini:

 

"Če bi mene kaj vprašali, bi te na tem mestu takoj ubil. Ne pa to, da moramo vsi prenašati tvoje idiotizme! Sicer pa naj te kar tvoji, tam doli nataknejo na kol."

 

Na ta pogovor sem bil uradno poklican z uradnim pozivom države. Takšnih stavkov pa ne pozabiš zlepa. Vem, da se ponavljam, toda "one" sem letos srečal trikrat zapored, pred tem pa dvaintrideset let - nikoli. Obraza in lika državljana te vrste ne pozabiš kar tako. Celo bolj oduren je bil od tistih, ki so me malo po tistem ... spodaj razbijali! Medtem, ko mi je šlo "one" prvič nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ...

 

 

***

 

Pred manj kot mesecem dni sem predaval na Filološki fakulteti na oddelku za slavistiko v Beogradu, po predavanju sem se srečal s knjižnim založnikom Vladimirjem Medenico. Tako kot njegova založba Logos presega meje založništva, tako beograjsko založništvo nasploh presega vse formate razvite knjižne kulture. Seveda na poseben način. Medenica v svoji založbi vrtinči duha natančno izbrane literature, tiska knjige o literarni teoriji, o zgodovini umetnosti predvsem pa tiska tisto, kar mi je nadvse blizu: filozofsko - kozmistične knjge. Ob najinem snidenju mi je poklonil zbrana dela Danijela Harmsa v dveh delih, ki jih je leta 2005 tudi sam uredil. Medenica je opravil s tem dejanjem neverjeten napor, celovito nam je predstavil pesnika, pisatelja, avtorja otroške literature, dramatika, Danila Ivanoviča Juvačeva, bolj znanega pod umetniškim imenom Harms, ki je v svojem opusu napisal celo mnoštvo poetskih slučajev.

 

Naj povem, da imamo Harmsove slučaje prevedene tudi v slovenščino v izvrstnem prvedu Draga Bajta (Zakon linča). Medeničino zbrano delo z naslovom Harms / prvi del "Od 0 proti 1", obsega 933 strani, drugi del "Od 1 proti 0" pa obsega 879 strani stilno usklajenega prevoda. Opravilo ga je osem izvrstnih prevajalcev: Kornelija Ičin, Mirjana Grbić, Natalija Nenezić, Bojana Sabo, Boban Džurić, Jelena Kusovac, Julija Stankov in Ana Jakovljević. Ravno Kornelija Ičin, redna profesorica ruskega jezika, beograjske rusistike je bila gostiteljica mojega nastopa. Poleg mene so na slavistiki predavali drrr. Jurij Baturin in dr. Kristina Pranjić.

 

Digresija I.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim, da je Korenlija Ičin v preteklosti prevajala in analizirala meni nadvse pomembnega pesnika Nikolja Stepanoviča Gumiljova. Konec digresije.

 

Digresija II.: ne morem se upreti, da na tem mestu ne omenim še ene izvrstne beograjske založbe, ki deluje iz popolnoma nasprotnih izhodišč kot založba Logos. To je založba Barabe, ki izhaja iz hiperinteligentnih stanj anarhije, ki jo ureja Ratibor Trivunac. Konec digresije.

 

Digresija III.: ne morem se upreti, da ne navedem ob Harmsu še Leva Natanoviča Luntza in njegovo dramo Opice prihajajo. Oba, tako Harms kot Luntz izhajata iz gogoljskega dramskega gona. Konec digresije.

 

 

***

 

Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Daniela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po letih literarne dominacije Puškina, Tolstoja, Turgenijeva ali Dostojevskega? Seveda nastopi Harms! Avtor Harms je zanesljiva priča, ki pred nami obnavlja prepričljive slučaje, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo gledališče. Govori nam o umetniškem postopku, ki prodira v tekstualno maso kot prepih, ki ne trga občutljivih strun, skritih v bralčevih prsih. Govori nam o Harmsovem postopku, ki nenehoma prekinja semega sebe. Dovolj je!, si reče Harms in prekine samega sebe. Bralec seveda tega najprej ne pričakuje. Od tu naprej pa vedno znova sluti, da se bo Harms prekinjal. Pravzaprav se boji, da se bo prekinjal. Takoj zatem nastopi Harmsova - beseda, ena sam beseda! Za Hramsa sta dve besedi preveč.

 

Ničla ali nič.

 

 

 

Neskončnost nam odgovarja na vsa vprašanja, obstaja pa vprašanje, ki nujno zahteva odgovor: Kaj sploh je nekončnost? Odgovor: Neskončno nima konca ne na levi ne na desni. Harms se je zavedal, da je naš planet vozlišče vesolja. Navkljub vsemu Harms vztraja v alegorijah in metaforah samo zato, da bi jih ponižal. Groza nas grabi, a nezaupanje do Harmsa počasi izginja. Pred nami je zopet znano okolje digitalnega portala. Takoj zatem začne tudi portal izginjati. Ni več portala! Ena misel odleti v višave, druga pade pod noge, vse skupaj pa navzkriž. Avtor si navsezadnje želi, da bi vsi ljudje tega sveta govorili isti jezik, da bi se bolje razumeli. Praznine in polnosti. Življenja ni, je samo še umetnost!

 

Ni več metafor, alegorij in simbolov, so samo še znaki, sistemi, modeli in moduli. O Harmsu je nekdo zapisal: Mi, ki živimo od veselja njegovih slučajev, mi nad katerimi so demoni že zdavnaj obupali, mi ki živimo v prosorih, ki imajo dvojno dno, verjamemo v življenje in umetnost.

 

Vedno znova nas opozarja na to, da zaplet, ki ga berete, ni le čista, pusta izmišljija, temveč je opremljena s pomembnimi dejstvi. Ne znate si predstavljati, kako zelo so ga stalinisti sovražili. V reaktiviranju Harmsovega sedanjega časa dobimo posebno dokumentarnost, ki je brutalnejša od vse stvarnosti, ki kaže na zločine in zločince. Kaj naj tisto "one", ki ga srečujem te dni po mnogih destletjih, ubijem? Zakaj kogarkoli ubiti? Saj je že tako ali tako obsojen na lastno izginjanje.

 

 

***

 

Na začetku druge svetovne vojne je bil Harms kot moteč element izgnan v Novosibirsk, kjer je leta 1942 v zaporniški bolnišnici tudi umrl. Politično je bil rehabilitiran leta 1956, umetniško pa ga ni njegov prijatelj Nikolaj Aleksejevič Zabolocki nikoli pozabil. Zabolocki je pričal, da je Harms najbolj med vsemi živalmi oboževal tapirja.

 

Medtem, ko mi je "one" prvič šlo nasproti, nisem vedel, kako naj se odzovem, ko sem ga drugič srečal, sem se samo zasmejal; bolj samemu sebi, ko pa mi je šel tretjič nasproti ... sem se zakrohotal Harmsu:

 

Kmalu bomo praznovali Veliko noč. Po naši ulici se je sprehajal s svojo družino manjši sivolas mož brez posebnosti. Bil je tako izrazito brez posebnosti, da je preprosto neverjetno, zakaj sem si ga sploh zapomnil za vse večne čase. Tudi njegova družina je bila brez posebnosti. Takšna je bila, da je verjetno ne bi nikoli več prepoznal, če bi jo srečal. Vsi skupaj so bili srečna družina brez posebnosti. Ta pritlikavi sivolas mož v resnici sploh ni bil tako pritlikav, kot se mi je zdelo, tako da ne vem, če je sploh bil pritlikav, pa tudi las verjetno ni imel sivih. Mogoče pa sploh ni imel las. Mogoče je bil gologlav. Mogoče sploh ni imel ne nosu ne ušes, kaj šele ust. Mogoče sploh ni imel obraza. Da, verjetno sploh ni imel obraza, ker je bil človek brez posebnosti. Mogoče pa sploh ni imel družine, mogoče ni imel ne imena, ne priimka. No, nisem več prepričan ali je sploh obstajal. Čeprav ga ne bom nikoli pozabil!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,896
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,416
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,771
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,255
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,295
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,024
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 758
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,405
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605