Komentar

Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj

Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le potrebno je ustvariti novega človeka. To je nemogoče. Novega človeka ne ustvari revolucija, pa naj bo ta brutalna, morilska, nasilna ali pa mehka, nežna, se pravi "po meri človeka". Ne, novega človeka lahko ustvari le evolucija. Slavoj Žižek pač ni Bog in s svojo filozofijo ne more ustvariti novega človeka, zato bo v dvoboju poražen, tudi ga ne bo porazil Jordan Peterson. Ne ne, Žižek se bo porazil sam, ko bo zagovarjal nekaj, česar se zagovarjati ne da, saj je neuresničljvo.

14.04.2019 10:59
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Slavoj Žižek   Jordan Peterson   19. april   debata   filozofija   marksizem   novi človek   Sovjetska zveza

Kljub temu da je marksistični eksperiment propadel in da je bil izveden na ogromnem vzorcu več kot dveh milijard ljudi, še vedno ni pokopan. Žal je Slavoj Žižek eden neumornih mehanikov na parni lokomotivi, ki jo želi usposobiti za konkurenco letalom.

Z nestrpnostjo pričakujem 19. april. To je dan dvoboja, ko si bosta v lase segla filozofa, konservativec Jordan Peterson in marksist Slavoj Žižek. Kljub temu, da je Žižek Slovenec in je za Slovenijo velika čast, da je izzivalec, pa menim, da bo doživel poraz. Kljub temu, da je marksizem doživel poraz s padcem Berlinskega zidu, je v svetu še vedno mnogo takšnih, ki ga želijo obuditi. Iščejo napake in napakice, ki so privedle do kolapsa marksizma, in si seveda srečno želijo, da ga z odpravo teh napak ponovno oživijo. Podobni so mehanikom, ki popravljajo staro parno lokomotivo in jo želijo usposobiti tako, da bo konkurenčna letalom. To je nemogoče. Morda bo prav dvoboj Žižek - Petersom te neuspešne mehanike enkrat za vselej odvrnil od njihovega brezupnega početja.

 

Nisem filozof. Pošteno priznam, da nisem prebral niti ene filozofske knjige. Ne znam jih citirati, se sklicevati na filozofska dela, ne poznam njihovega stila, kako opisujejo pojave v družbi in kako gledajo na svet. Ta me sicer zanima, ubiram pa mnogo lažjo pot: sam opazujem svet in družbo in iz zapažanj sklepam, kaj je prav in kaj narobe. Takšna opazovanja me še niso pustila na cedilu.

 

Prav zato menim, da bo Slavoj Žižek doživel poraz.

 

Kljub temu da je marksistični eksperiment propadel in da je bil izveden na ogromnem vzorcu več kot dveh milijard ljudi, še vedno ni pokopan. Žal je Slavoj Žižek eden neumornih mehanikov na parni lokomotivi, ki jo želi usposobiti za konkurenco letalom. V njegov poraz sem trdno prepričan; kljub temu, da je izredno razgledan in da obvlada filozofijo bolj kot marsikdo; kljub temu, da iz njega dobesedno bruhajo citati najrazličnejših filozofskih velikanov, pomešanimi z njegovimi lastnimi.

 

Ob vsem širokem znanju Žižek in njegovi idoli prezrejo eno samo osnovno dejstvo - namreč da je marksizem lahko uspešen samo, če ga ustvari "novi človek". Čeravno je "novi človek" stalnica marksizma, si z njim verjetno marksisti ne razbijajo glave, kar pa je pomembno in usodno za obstoj marksizma.

 

Dovolite mi, da tukaj kot amater pojasnim, kako vidim "novega človeka" in kako je prav zaradi njega marksizem  nedosegljiv. Če pričnem s francosko revolucijo, ki je prva želela spremeniti svet - takoj je začela ustvarjati "nove ljudi", pravzaprav je tiste, ki niso želeli postati "novi", vodila pod giljotino, in jih, skrajšane za glave, izločala.

 

Druga oktobrska revolucija, ki se je zgodila skoraj stoletje in pol pozneje - in je bila prva marksistična revolucija pod vodstvom boljševikov - je prav tako ugotovila, da je potrebno ustvariti novega človeka. In boljševiki so se lotili dela dobesedno krvavo resno. Na eni strani so odstranili vse, ki niso bili novi ljudje, to niso hoteli biti, ali pa so pripadali slojem, ki to niso mogli postati. Mnoge so pobili, številne pregnali v zapore in gulage, nekateri srečniki pa so pobegnili iz obetajočega se raja.

 

Revolucija je ustvarila pogoje za izgradnjo novega človeka, saj je imela v rokah vso oblast, ta pa vzgojo in izobraževanje. Boljševiki so vedeli, kaj je najprej potrebno spodrezati, da bo lahko pognal novi človek. Najprej je potrebno uničiti družino, saj v družini človek dobi osnovno vzgojo, osnovno usmeritev. Kako to narediti v revolucionarnih razmerah, ni bilo težko ugotoviti. V zmedi, ki je nastala, so družine razpadale same po sebi. Mnogo ljudi so pobili, družine so stala brez očetov, včasih tudi brez mater. Otrok, ki so sami tavali naokoli, je bilo ogromno. Preseljevanje ljudi je bilo veliko, stanovanjska stiska silna in družine so razpadale. Partijsko delo je zahtevalo svoje in časa za družinsko življenje ni bilo. Revolucionarji so celo ukinili poroke. 

 

Prepreka novemu človeku je bila tudi vera in zato so boljševiki užgali z vsemi topovi po veri. Dobesedno razgnali so cerkev in s tem zatrli tradicijo in tako ustvarili temelje za rast novega človeka. Ta se je klatil od sovhoza do kolhoza, od enega partijskega sestanka do drugega, od veselice do veselice, ni imel družine, ni imel cilja. No, cilj je imel, to je revolucija, to so bili maliki, ki so jim jih ponujali boljševiki in seveda najsvetejše med svetimi sta bili ikoni Lenin in Stalin.

 

So pa seveda skrbeli tudi za mladino. Najmanjše so vključili v pionirje in jim na veliko prali možgane, starejše pa v socialistično mladino. Poneumljanje je šlo v takšne skrajnosti, da se je pojavil lik Pavleka Morozova, ki je ovadil svoje starše kontrarevolucionarnega delovanja, za kar so jih Sovjeti zaprli, Pavleka pa postavili za idol mladim, ki so  začeli na veliko ovajati svoje starše. Tako so še dodatno razbili družino in ustvarili polje za gojenje novega človeka.

 

Napori so bi ogromni. Žrtve še večje. 

 

Novega človeka so gradili tri generacije. V njegovo izgradnjo so vključili vse največje strokovnjake, ki bi lahko vzgojili tega novega človeka. Od filozofov, pedagogov do genetikov. Vse skupaj je spremljala propaganda medijev in kulture. Mnogi literati so dobivali pozive, da v svojih deli ustvarjajo novega človeka. Te teme so se lotevali tudi filmski ustvarjalci.

 

Skratka, boljševiki so vedeli, da revolucija lahko obstoji samo z novim človekom. Žal ga kljub vsem naporom ni bilo mogoče zgraditi. Prav nasprotno, novi človek je postajal vse bolj karikatura tistega, kar so hoteli narediti boljševiki. Postajal je zagrenjen, začel se je nacejati z vodko, ni imel volje do družine, do otrok. Rodnost je usihala, vse manj in manj je bilo Rusov, saj so prav njim izkoreninili pravoslavno cerkev, s tem pa temelj duhovnega in družinskega življenja. V tem pogledu so bili bistveno manj prizadeti Židje, ki so ohranjali tradicionalno družinsko življenje.  Postajali so odločilni del družbe, zato se je med boljševiki pojavil antisemitizem in pogromi so se kar vrstili. Iniciral jih je prav veliki Josif Visarijonovič Stalin.

 

Prej je propadla Sovjetska zveza, kot so boljševiki uspeli vzgojiti novega človeka!

 

Zgodbo sem malo širše popisal, ker so jo posnemali vsi revolucionarji po svetu. Vsem je bila sicer prva skrb  eliminirati nasprotnike, nato pa z vsemi močmi začeti graditi novega človeka. Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu,  vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le potrebno je ustvariti novega človeka. To je nemogoče. Novega človeka ne ustvari revolucija, pa naj bo ta brutalna, morilska, nasilna, ali pa mehka, nežna, se pravi "po meri človeka". Novega človeka lahko ustvari le evolucija. Slavoj Žižek pač ni Bog in s svojo filozofijo ne more ustvariti novega človeka, zato bo v dvoboju poražen, tudi ga ne bo porazil Jordan Peterson, ne ne, Žižek se bo porazil sam, ko bo zagovarjal nekaj, česar se zagovarjati ne da, saj je neuresničljvo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
1
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,515
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,255
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,885
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,486
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,508
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,193
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,700
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,297
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,543
10/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,083