Komentar

Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.

21.04.2019 08:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ekspresionizem   scenografija   opera   Marij Kogoj   Črne maske   Ana Kocjančič   Moderna galerija   Narodna galerija   Taras Kermauner

V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

Hrapavo in na kratko povedano: ta teden sem se srečal z umetnostnim zgodovinarjem Vittorijem Sgarbijem. V Moderni galeriji sem mu predstavil Tržaški konstruktivistični ambient iz leta 1927, nato pa sva si skupaj ogledala stalno postavitev slikarskih in skulpturalnih del v Narodni galeriji s posebnim poudarkom na avtorjih iz Kapitalije, ki so umeščeni v ljubljansko postavitev. Seveda si lahko mislite, da je bil on tisti, ki me je vodil po baročnih slikovnih strminah. Nekatera spoznja so bila resnično presentljiva. Urgentno in na kratko povedano: kustodinja Ana Kocjančič pripravlja v prihajajočem tednu v Narodni galeriji otvoritev razstave z naslovom Prostor v prostoru s podnaslovom Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991. Poleg tega je Ana Kocjančič avtorica obsežne dvodelne monografije z istim naslovom, ki jo imam pred seboj.

 

Do današnjega dne v Ljubljani še nismo videli podobne pregledne razstave, ob kateri bi lahko premislili scenografsko umetnost na Slovenskem v kontekstu evropskega scenografskega korpusa. To, kar lahko že ta trenutek brez vsakega zadržka povem po ogledu monografije, je to, da je slovenska gledališka scenografija velik evropski umetniški fenomen. Takoj dodam: dokler je v območju vizualne projekcije (na papirju). Produkcija scenografije pa je delo gledališke strojnice ... Slovenska scenografija na papirju je presežna in vizualno presenetljiva na vseh ravneh. Ker je nemogoče, da bi pred vas prelil to ogromno produkcijo, sem se odločil, da bom komentiral le izjemen fenomen: scenografski javni natačaj iz leta 1928, ki je bil objavljen ob pripravah na praizvedbo opere Marija Kogoja Črne maske. V komentarju bom uporabljal znanje, ki sem ga dobil, od profesorja zgodovine gledališča dr. Marka Marina.

 

Digresija: Naj postavim ob bok Črnim maskam še ekspresionistično opero Jenufa češkega skladatelja Leoša Janačeka, ki je bila uprizorjena v ljubljanski operi leta 1934, dirigiral je Lovro Matačič. Konec digresije.

 

Ta netipični umetniški natečaj je razpisal nadvse pomemben direktor takratne jubljanske opere, tržačan Mirko Polič. Nanj se je prijavilo šest scenografov, med njimi so bili scenografi najmlajše generacije, kot so Eduard Stepančič, Avgust Černgoj, Ferdo Delak, Ivan Čargo in Ivo Spinčič. Edini, ki je imel malo več izkušenj s scenografsko umetnostjo, pa je bil Ivan Vavpotič. Ta je bil v finalu natečaja tudi izbran. A vse, čisto vse plastične scenske projekcije vseh šestih scenografov so izkazale najvišjo stopnjo duha časa.

 

Navkljub temu, da to ni komentar o operi Marija Kogoja, želim o njej izpostaviti nekaj izhodišč, ki so v mojem fokusu: To, na kar je pomembno opozoriti, je, da je Marij Kogoj sredi simbolistične pripovedi Leonida Andrejeva uvajal ekspresivno glasbeno žarjenje. Podobno kot je Andrejev sredi simbolističnega duha časa doživljal ekspresivna čustva, ki so se kmalu po tem spremenila v ekspresionizem. 

 

V Kogojevi glasbeni notaciji je zame nadvse pomembnen recitativ. To je trenutek, ko se gledališka replika spremeni v glasbo in obratno, ko mora glasba preprosto spregovoriti: Koliko nas je? Mnogo in še več! So pa momenti v operi, ko bi morala glasba celo obnemeti. V Kogojevem primeru moramo besedo opera razumeti v njenem etimološkem smislu - kot veliko, celovito delo. Paradoksalno je ravno to, da je z ekspresivnim razkosanjem dramske strukture in glasbe zgradil združeno glasbeno umetnino.

 

Tej izjemni operi se je pridružilo s svojo modernostjo šest izvrstnih scenografov. Vsak od njih je izpostavil svoj vizualni jezik. Gledali smo konstruktivistično dikcijo in ekspresionistični nagovor. A navkljub vsemu je bil nosilec realizacije po končanem natečaju - ekspresionistični stil. Snovanje ekspresionističnega gledališča izhaja iz anti-realističnih izhodišč XIX. stoletja, izhaja iz upora proti naturalistični scenski plastiki. Scenografi so se v drugem desetletju XX. stoletja vrnili iz naturalistične tridimenzionalnosti nazaj k dvodimenzionalnemu projeciranju s pomočjo barvnih odrskih poslikanih ploskev na večih prostorskih ravneh. Pigmetirane dvodimenizonalne elemente so organizirali v tridimenzionalnem scenskem volumnu na večih višinah.

 

Zaradi želje, da bi razumeli ta strokovni problem, bom nanizal pred vas zaporedja te pomembne odrske spremebe: 

 

a.) V romantičnem gledališču so prostorske motive scenski slikarji slikali na scensko platno oziroma na horizont, te pa so organizirano obesili v prostor ter jih osvetljevali z nizom sveč, vstavljenih v svetlobne školjke.

 

b.) Revolucija se je zgodila, ko so dvodimenzionalne poslikave v scenskem prostoru dobesedno zamenjali z interierji salonov, spalnic in eksterierjev, kot je balkon meščanske vile ali pa parkovni mostički.

 

c.) Tako smo na odru dobili naturalistično organiziran prostor, ki je omogočal igralcem posnemanje življenja. Dobili smo navidezno rekonstrukcijo resničnosti.

 

d.) V času ekspresionistične scenografije so umetniki storili zavesten korak nazaj v preteklost, k dvodimenzionalnim poslikavam na objektnost. Poslikave so se kategorično razlikovale od romantičnih horizontov (Kabinet dr. Kaligarija, Dogodek v mestu Gogi). Zažarele so s pomočjo najnovejšega izuma, z električno osvetlitvijo, ki je v celoti spremenila barvno tonaliteto odrske resničnosti.

 

e.) Ravno ta tehno trenutek je omogočil scenografom odrsko revolucioniranje horizonta in scenskih elementov, ki so dinamizirali scensko vektorijalnost.

 

 

Meščanske motive so z ekspresionistično dramatiko popolnoma ukinili. Motivi so se preselili na družbene robove ali v vojne rove. Na odru nismo več gledali kraljevskih kronik in dvorcev na Danskem, na odru ni bilo več meščanskih in šentflorjanskih čustvenih problemov in spolnih ekscesov. Izginile so afere in škandali ali vodviljski zapleti. Znašli smo se v novih prostorih. Črne maske tega prostorskega preskoka niso naredile, so pa subjektivizirale prostor, znašli smo se v glavi protagonista.

 

Poslikane, dvodimezionalne scenske maske so z nastopom ekspresionizma reflektirale notranja stanja dramskih akterjev. Izkrivljena psihološka stanja revščine, vojnega masakra, invalidnosti vseh vrst, splonih bolezni in kastracij so postala nosilci izkrivljenih črt scenskega prostora, ki so omogočale popolnoma drugačno pozicioniranje igralčeve telesnosti v scenskem prostoru.

 

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.        

 

Tako kot so bili popačeni odnosi v dramskih odnosih, tako so na odru gledalci gledali kričeče poševnine, ki niso odražale resničnosti. Bile so ji celo nasprotne. V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

 

Kustodinja Ana Kocijančič nas je v tej zvezi opozorila na pomemben detajl. V tistih letih 1928/29 so v ljubljanski Operi v obdobju pred premiero Črnih mask namestili popolnoma novo električno napeljavo. Prvič je bila nameščena že leta 1892, toda nova napeljava iz leta 1928/29 je pomembno prispevala k poplnoma novemu pogledu na ambiente krvavih dram XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,961
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,045
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,531
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,418
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,121
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,381
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806