Komentar

Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.

21.04.2019 08:01
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ekspresionizem   scenografija   opera   Marij Kogoj   Črne maske   Ana Kocjančič   Moderna galerija   Narodna galerija   Taras Kermauner

V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

Hrapavo in na kratko povedano: ta teden sem se srečal z umetnostnim zgodovinarjem Vittorijem Sgarbijem. V Moderni galeriji sem mu predstavil Tržaški konstruktivistični ambient iz leta 1927, nato pa sva si skupaj ogledala stalno postavitev slikarskih in skulpturalnih del v Narodni galeriji s posebnim poudarkom na avtorjih iz Kapitalije, ki so umeščeni v ljubljansko postavitev. Seveda si lahko mislite, da je bil on tisti, ki me je vodil po baročnih slikovnih strminah. Nekatera spoznja so bila resnično presentljiva. Urgentno in na kratko povedano: kustodinja Ana Kocjančič pripravlja v prihajajočem tednu v Narodni galeriji otvoritev razstave z naslovom Prostor v prostoru s podnaslovom Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991. Poleg tega je Ana Kocjančič avtorica obsežne dvodelne monografije z istim naslovom, ki jo imam pred seboj.

 

Do današnjega dne v Ljubljani še nismo videli podobne pregledne razstave, ob kateri bi lahko premislili scenografsko umetnost na Slovenskem v kontekstu evropskega scenografskega korpusa. To, kar lahko že ta trenutek brez vsakega zadržka povem po ogledu monografije, je to, da je slovenska gledališka scenografija velik evropski umetniški fenomen. Takoj dodam: dokler je v območju vizualne projekcije (na papirju). Produkcija scenografije pa je delo gledališke strojnice ... Slovenska scenografija na papirju je presežna in vizualno presenetljiva na vseh ravneh. Ker je nemogoče, da bi pred vas prelil to ogromno produkcijo, sem se odločil, da bom komentiral le izjemen fenomen: scenografski javni natačaj iz leta 1928, ki je bil objavljen ob pripravah na praizvedbo opere Marija Kogoja Črne maske. V komentarju bom uporabljal znanje, ki sem ga dobil, od profesorja zgodovine gledališča dr. Marka Marina.

 

Digresija: Naj postavim ob bok Črnim maskam še ekspresionistično opero Jenufa češkega skladatelja Leoša Janačeka, ki je bila uprizorjena v ljubljanski operi leta 1934, dirigiral je Lovro Matačič. Konec digresije.

 

Ta netipični umetniški natečaj je razpisal nadvse pomemben direktor takratne jubljanske opere, tržačan Mirko Polič. Nanj se je prijavilo šest scenografov, med njimi so bili scenografi najmlajše generacije, kot so Eduard Stepančič, Avgust Černgoj, Ferdo Delak, Ivan Čargo in Ivo Spinčič. Edini, ki je imel malo več izkušenj s scenografsko umetnostjo, pa je bil Ivan Vavpotič. Ta je bil v finalu natečaja tudi izbran. A vse, čisto vse plastične scenske projekcije vseh šestih scenografov so izkazale najvišjo stopnjo duha časa.

 

Navkljub temu, da to ni komentar o operi Marija Kogoja, želim o njej izpostaviti nekaj izhodišč, ki so v mojem fokusu: To, na kar je pomembno opozoriti, je, da je Marij Kogoj sredi simbolistične pripovedi Leonida Andrejeva uvajal ekspresivno glasbeno žarjenje. Podobno kot je Andrejev sredi simbolističnega duha časa doživljal ekspresivna čustva, ki so se kmalu po tem spremenila v ekspresionizem. 

 

V Kogojevi glasbeni notaciji je zame nadvse pomembnen recitativ. To je trenutek, ko se gledališka replika spremeni v glasbo in obratno, ko mora glasba preprosto spregovoriti: Koliko nas je? Mnogo in še več! So pa momenti v operi, ko bi morala glasba celo obnemeti. V Kogojevem primeru moramo besedo opera razumeti v njenem etimološkem smislu - kot veliko, celovito delo. Paradoksalno je ravno to, da je z ekspresivnim razkosanjem dramske strukture in glasbe zgradil združeno glasbeno umetnino.

 

Tej izjemni operi se je pridružilo s svojo modernostjo šest izvrstnih scenografov. Vsak od njih je izpostavil svoj vizualni jezik. Gledali smo konstruktivistično dikcijo in ekspresionistični nagovor. A navkljub vsemu je bil nosilec realizacije po končanem natečaju - ekspresionistični stil. Snovanje ekspresionističnega gledališča izhaja iz anti-realističnih izhodišč XIX. stoletja, izhaja iz upora proti naturalistični scenski plastiki. Scenografi so se v drugem desetletju XX. stoletja vrnili iz naturalistične tridimenzionalnosti nazaj k dvodimenzionalnemu projeciranju s pomočjo barvnih odrskih poslikanih ploskev na večih prostorskih ravneh. Pigmetirane dvodimenizonalne elemente so organizirali v tridimenzionalnem scenskem volumnu na večih višinah.

 

Zaradi želje, da bi razumeli ta strokovni problem, bom nanizal pred vas zaporedja te pomembne odrske spremebe: 

 

a.) V romantičnem gledališču so prostorske motive scenski slikarji slikali na scensko platno oziroma na horizont, te pa so organizirano obesili v prostor ter jih osvetljevali z nizom sveč, vstavljenih v svetlobne školjke.

 

b.) Revolucija se je zgodila, ko so dvodimenzionalne poslikave v scenskem prostoru dobesedno zamenjali z interierji salonov, spalnic in eksterierjev, kot je balkon meščanske vile ali pa parkovni mostički.

 

c.) Tako smo na odru dobili naturalistično organiziran prostor, ki je omogočal igralcem posnemanje življenja. Dobili smo navidezno rekonstrukcijo resničnosti.

 

d.) V času ekspresionistične scenografije so umetniki storili zavesten korak nazaj v preteklost, k dvodimenzionalnim poslikavam na objektnost. Poslikave so se kategorično razlikovale od romantičnih horizontov (Kabinet dr. Kaligarija, Dogodek v mestu Gogi). Zažarele so s pomočjo najnovejšega izuma, z električno osvetlitvijo, ki je v celoti spremenila barvno tonaliteto odrske resničnosti.

 

e.) Ravno ta tehno trenutek je omogočil scenografom odrsko revolucioniranje horizonta in scenskih elementov, ki so dinamizirali scensko vektorijalnost.

 

 

Meščanske motive so z ekspresionistično dramatiko popolnoma ukinili. Motivi so se preselili na družbene robove ali v vojne rove. Na odru nismo več gledali kraljevskih kronik in dvorcev na Danskem, na odru ni bilo več meščanskih in šentflorjanskih čustvenih problemov in spolnih ekscesov. Izginile so afere in škandali ali vodviljski zapleti. Znašli smo se v novih prostorih. Črne maske tega prostorskega preskoka niso naredile, so pa subjektivizirale prostor, znašli smo se v glavi protagonista.

 

Poslikane, dvodimezionalne scenske maske so z nastopom ekspresionizma reflektirale notranja stanja dramskih akterjev. Izkrivljena psihološka stanja revščine, vojnega masakra, invalidnosti vseh vrst, splonih bolezni in kastracij so postala nosilci izkrivljenih črt scenskega prostora, ki so omogočale popolnoma drugačno pozicioniranje igralčeve telesnosti v scenskem prostoru.

 

Taras Kermauner mi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil od Prešernovega spomenika po Čopovi do hotela Slon, tri korake naprej in dva nazaj, tri korake naprej in dva nazaj in tako naprej. To je včasih trajalo ure in ure, do neznosne bolečine za vse, tako za Kogoja kot za tiste, ki so to gledali.        

 

Tako kot so bili popačeni odnosi v dramskih odnosih, tako so na odru gledalci gledali kričeče poševnine, ki niso odražale resničnosti. Bile so ji celo nasprotne. V ekspresionistični drami je bil odrski govor ojačan, izklesan in čustveno pretiran. Vse to je omogočala retorika razkosane scenografije.

 

Kustodinja Ana Kocijančič nas je v tej zvezi opozorila na pomemben detajl. V tistih letih 1928/29 so v ljubljanski Operi v obdobju pred premiero Črnih mask namestili popolnoma novo električno napeljavo. Prvič je bila nameščena že leta 1892, toda nova napeljava iz leta 1928/29 je pomembno prispevala k poplnoma novemu pogledu na ambiente krvavih dram XX. stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,581
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,430
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,232
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,653
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,863
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,367
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,155
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,492
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,255
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,198