Komentar

Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

21.04.2019 18:16
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   ceste   promet   Ljubljana   Koper   Trst   Italija   Reka   Svilena pot   Kitajska   avtoceste

Ker je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na svojih avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet.

V parlamentu je Levica pod vodstvom Luke Meseca organizirala razpravo o tem, ali je potrebno razširiti ljubljanski avtocestni obroč in v to vložiti okrog milijarde evrov sredstev. Razprava, ki se je razvila, je bila v glavnem negativno nastrojena do širitve avtocest ljubljanskega obroča. Razpravljavci so nekako strnili svoja stališča tako, da nove ceste pritegnejo nase še več prometa, zato se je proti prometnim zastojem najuspešneje boriti tako, da novih cest ne gradimo in s tem prisilno zmanjšujemo cestni promet. Mnogo govora je bilo tudi o večjih vlaganjih v javni prevoz, zlasti v izboljševanje železniškega potniškega prometa. Čeprav je bila razprava namenjena predvsem ljubljanskemu avtocestnemu obroču, se je delno razširila tudi na vso Slovenijo in zajela vse vrste prometa - od železniškega, do osebnega, tovornega in cestnega.

 

Prevladalo je splošno mnenje, da je cestni promet v Sloveniji favoriziran, da se pretežno vlaga v izgradnjo cest in avtocest, da je železniški promet podrejen, da se premalo vlaga v obnovo in razvoj železnice. Slišali smo tudi - in to večkrat ponovljeno neumnost, češ da je Marija Terezija zgradila železnice v Sloveniji. To je samo medklic, ki opozarja na to, kako strokovno so se razpravljavci lotili teme.

 

Kljub temu, da je razpravo organizirala Levica, pa sem vseeno misli, da bo razprava širša, bolj odprta in da bo nekako zajela širši prostor. Če jo takole ocenim, lahko ugotovim, da je bila škodljiva in da je v bistvu zabila prvi žebelj v krsto razvoja slovenskega prometa. Če se bo vzdušje, ki je prevevalo razpravo in razpravljavce podžigalo, razširilo, lahko pričakujemo popolno prometno izolacijo Slovenije. Najprej naj opozorim na nekaj dejstev, ki jih je potrebno pri načrtovanju prometa v Sloveniji upoštevati.

 

Slovenske avtoceste so delno že preobremenjene in prometni zastoji so praktično stalnica. Ne povzročajo jih le izredna stanja, kot so sneženje ali večja rekonstrukcijska dela. Do zastojev prihaja že zaradi najmanjših dogodkov. Nujno je potrebno začeti razmišljati o tem, kaj storiti? Vzhodno in zahodno od Slovenije potekajo intenzivne aktivnosti pri posodabljanju železniških povezav med Reko, Zagrebom in Budimpešto ter med Trstom, Beljakom, Gradcem in Dunajem

 

Povezava med Trstom in Dunajem bo z baznimi predori pod Golico in Semeringom zaključena v času, ko bomo v Sloveniji zgradili 2. tir. Italija je sklenila s Kitajsko dogovor o intenziviranju prometa med Kitajsko in Evropo. V tem dogovoru je posebej izpostavljen Trst kot glavna vstopna sredozemska luka v Evropo.

 

To so v glavnem okvirji, ki kažejo na vpetost Slovenije v mednarodni prostor. Iz navedenega vidimo, kaj mora Slovenija narediti, da bo enakopravni faktor v širšem prostoru. Bistveno je dejstvo, da bo Trst postal ena največjih luk v Sredozemlju. Kolikšen bo pretovor, lahko samo sklepamo, menimo pa, de se bo povzpel preko 100 milijonov ton letno in to brez deleža naftnih derivatov. Potrebno je preučiti možnost, da se Koper in Trst spojita v eno pristanišče in da si razdelita tovor.  Na ta način bi si Koper zagotovi razvoj, paticipiral bi v razvoju tržaške luke in bil deležen vseh razvojnih možnosti, ki jih bo nudil pomorski promet s Kitajsko.

 

Menim, da je potrebno slovensko zaplotništvo tukaj postaviti ob stran in se uveljaviti kot enakopravni partner. Sedaj je čas, da se pričnejo resni pogovori, da se vključijo najboljše strokovne moči in se s tem zagotovi enakopravnost. V kolikor se Slovenija tega ne bo lotila, bo nastopila konkurenca in pri tem bo Koper imel bistveno manjše možnost, da se obdrži. V kolikor Slovenija ne bo vstopila v pogovore in uspela priključiti Kopra v prometne tokove nove Svilene poti, bo Koper začel stagnirati.

 

Povečanje pretovora v Trstu pa tudi Kopru bo narekovalo železniško povezavo me Koprom in Trstom. V enakopravnem partnerstvu to ne sme biti problem. Enakopravno partnerstvo pa je možno zagotovili le s sodelovanjem. V kolikor sodelovanja ne bo, bo nastopila le konkurenca in v tej ima Koper zelo malo možnosti, da se obdrži. Naša edina pomorska luka potrebuje tako železniško povezavo kot tudi cestno. Razdelitev tovora med cestnim in železniškim je nekje v razmerju 1:5, se pravi, da približno 20 % tovora, ki se pretovarja v pristanišču, prevzamejo ceste, ostalo pa železnica. Pri tej razdelitvi je zanimivo to, da je pretežni del cestnega tovora tržaške luke usmerjen na slovenske ceste, saj cestne povezave iz Trsta preko Koroške in naprej niso zanimive. So mnogo daljše in gredo preko višjih prelazov. S širitvijo tržaškega pristanišča je potrebno računati na znaten porast tovornega prometa skozi Slovenijo.

 

Vprašati se je potrebno, ali je Slovenija pripravljena to povečanje promet sprejeti, ali pa ga bo zavrnila in se sama izolirala. To je prvovrstno politično vprašanje. Vprašati se je tudi, ali lahko Slovenija s tranzitom doseže vidnejši gospodarski napredek? Kaj je boljše: izolacija ali ureditev prometnic v Sloveniji?

 

V kolikor se odločimo za izolacijo, ni potrebno graditi ali širiti avtocestnega omrežja. Potem lahko nadaljujemo razpravo v parlamentu. Če pa se zavzemamo za to, da je Slovenija odprta in da je na prometnem zemljevidu Evrope, potem menim, da je potrebno najresneje analizirati razmere, ki bodo nastopila s prihodom Kitajcev v tržaško luko.  Navezati stike z italijansko stranjo in začeti proučevati možnosti sodelovanja obeh pristanišč. Ponuditi možnost železniške navezave obeh luk. Nujno pa je potrebno začeti razmišljati o širitvi avtocestnega omrežja v Sloveniji.

 

Glede na to, da je Slovenija članica EU, bo z lastnimi ukrepi težko preprečevala tranzitni promet na avtocestah. Trenutne razmere se že bližajo h kritičnim obremenitvam, zato je potrebno začeti razmišljati kaj narediti, da bo skozi Slovenijo normalno potekal tranzitni promet. Menim, da je potrebno začeti razmišljati o tretjem ljubljanskem cestnem obroču. Širitev ne bo prinesla bistvenih izboljšav, razen tega pa je obroč za Ljubljano danes že pretesen, saj se mesto  širi izven obroča in ta postaja prepreka za mestni razvoj. Zanesljivo je prava rešitev izgradnja dodatne avtocestne povezave med Logatcem, Škofljico, Litijo in Blagovico.

 

Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj razvit od zahodnega dela, tudi za Slovenijo to velja, in da se bo razvijal in težil za tem, da zahodno Evropo dohiti, potem bo promet v smeri vzhodne Evrope še naraščal. S tem pa se bo povečeval tudi promet na slovenskih avtocestah. Zato je nujno potrebno začeti načrtovati ukrepe, ki bodo preprečili prometni kolaps. V kolikor se bomo nadaljnjemu razvoju avtocest v Sloveniji odpovedali, bomo zašli v izolacijo.

 

Ali si tega želimo? Je to naša perspektiva?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,623
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,002
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,012
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,857
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 844
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 999
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 962
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 901
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 839
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 802