Razkrivamo

Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?

V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva Častni občan Maksu Fabianiju, slovitemu arhitektu, ki je deloval na Dunaju, Ljubljani, Trstu in seveda v Štanjelu. Kljub vtisu, da gre pri pobudi za nekakšne zgodovinske ali ideološke vzroke - anomimni predlagatelji odvzema (po naših informacijah naj bi šlo za člane Zveze borcev) namreč zatrjujejo, da je bil Fabiani član fašistične stranke, torej fašist -, pa utegne podrobnejša novinarska preiskava pokazati, da so v ozadju precej banalni nepremičninski interesi določenih posameznikov ...

23.04.2019 23:45
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Ključne besede:   Maks Fabiani   Komen   Štanjel   Erik Modic   Marko Bandelli   fašizem   Dunaj   Ljubljana   Kras   arhitektura

Fotomontaža: portal+

"Podpisani sem hvaležen arhitektu Maksu Fabianiju za vse, kar je naredil. Štanjelu je dal svoj osebni pečat, Štanjel je postal Fabianijev kraj. Dano mi je, da živim v tem raju, v tem izjemno oblikovanem prostoru." (Jožef Švagelj)

V zgodbi, ki je zaradi svojega nacionalnega, celo mednarodnega konteksta prebila ozke lokalne okvirje, bo Maks Fabiani morda kolateralna škoda zasebnih zemljiških interesov v Štajnelu, povezanih z namero, da bi občina Komen sčasoma odpravila akt o zaščitenem spomeniku (domačija Maksa Fabianija). Naši viri namreč trdijo, da gre ta nepremičnina močno v nos novemu županu Komna, kamor sodi tudi vaška skupnost Štanjel. S tem v zvezi smo na Erika Modica, nekdanjega in dolgoletnega visokega funkcionarja SDS, naslovili več novinarskih vprašanj, vendar odgovorov do zaključka redakcije še nismo dobili. Modic, ki ima skupaj z ženo Britto Anjo Höschele v Kobdilju registriran svoj s.p. Mali raj pod kostanji, naj bi imel po trditvah naših lokalnih virov nepremičninske interese tudi v Štanjelu. Tem interesom naj bi bilo močno v korist, če bi se status zaščitenih spomenikov, ki jih je po zaslugi Fabianija v Štanjelu kar nekaj, spremenil ... V slikoviti kraški vasici Štanjel imajo o Fabianiju sicer pozitivno mnenje in jih morebitna odločitev občinskega sveta o odvzemu naziva Častni občan Maksu Fabianiju lahko celo tako razjezi, da bodo sprožili pobudo po odcepitvi od občine Komen in priključitvi bolj "napredni in v razvoj usmerjeni sosednji občini".

 

V Komnu, kjer se bo 25. aprila ob 17. uri odvila občinska seja, je bilo burno že lani pred lokalnimi volitvami, ko je Erik Modic kot županski kandidat javno obtožil svojega dolgoletnega predhodnika Marka Bandellija - ki je bil takrat že minister za kohezijo v vladi Marjana Šarca, da mu je grozil po elektronski pošti (češ da Komen ne bo dobil evropskega denarja, če bo kandidiral za župana). Incident je zaradi močnega medijskega odmeva eskaliral do te mere, da je morala Stranka Alenke Bratušek v medijih sicer močno osovraženega Bandellija dobesedno žrtvovati, kar pomeni, da je odstopil kot minister.

 

Da se z Erikom Modicem, ki je postal župan Komna, ni za šaliti, je na lastni koži občutil Marko Bandelli, zdaj že bivši minister za kohezijo. Zaradi domnevnih groženj Modicu je bil primoran odstopiti kot minister.

 

 

Komen se torej ponovno vrača v ospredje medijskega zanimanja, tokrat s temo, ki vsaj na prvi pogled smrdi po obujanju preteklosti in osebnih zamerah in frustracijah. Gre pa za to, da se je na dnevnem redu četrtkove seje občinskega sveta pod točko Podelitve naziva častni občan znašla tudi pobuda o odvzemu tega naziva Maksu Fabianiju, ki je sicer častni občan občine Komen posthumno postal leta 2017. Zanimivo je predvsem to, da je pobuda o odvzemy naziva - nepodpisana. Se ni želel nihče izpostaviti z imenom in priimkom?

 

 

Mojster Fabiani je bil svetovna klasa

 

O Maksu Fabianiju danes vemo sicer čisto vse, zamolčano ni niti njegovo medvojno obdobje, zato je toliko bolj nenavadno, da so se dežurni aktivisti oglasili ravno zdaj. Fabiani je bil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, profesor na dunajski univerzi, svetovalec nedvojvode Franca Ferdinanda, po ljubljanskem potresu leta 1895 je z nasveti pomagal tudi županu Ivanu Hribarju in je zato v slovenski prestolnici še danes lepo zapisan, saj je avtor prvega urbanističnega načrta za Ljubljano, ki velja tudi za prvo strokovno besedilo o urbanizmu v slovenskem jeziku.

 

Ob Jožetu Plečniku je Fabiani utemeljitelj moderne arhitekture na Slovenskem, česar lokalni inkvizitorji na Krasu bržkone ne vedo. Legenda pravi, da je med Fabianijevem dunajskim obdobjem v njegovem ateljeju pred izbruhom I. svetovne vojne delal tudi mlad, a ne prav nadarjen in zavzet vajenec po imenu Adolf Hitler. Ko so nemški okupatorji med II. svetovno vojno hoteli požgati Štanjel, je Fabiani poveljujočega oficirja podučil, da je on Führerja na Dunaju nekoč učil arhitekture in da naj ga, če že namerava zažgati Štanjel, o tem prehodno seznani. Hitlerja namreč. Očitno je vžgalo, saj Nemci Štanjela v resnici niso uničili. So ga pa kmalu za tem zminirali partizani, ki jim je poveljeval, kot pravijo domačini, nek "spreobrnjen fašist".

 

 

Sloviti Ferrarijev vrt v Štanjelu, delo Maksa Fabianija (Foto: www.vandraj.si)

 

 

O arhitektu Fabianiju, njegovi povezanosti s Krasom in Štanjelom kot tudi o žaljivih, lažnih in pomanjkljivih navedbah anonimnih predlagateljev, s katerimi naj bi občinski svet prepričali glede odvzema naziva Častni občan, je javno pismo napisal Jožef Švagelj.

 

 

Pismo Jožefa Švagelja iz Štanjela

 

Na podlagi anonimnega pamfleta (SSKJ, pamflet je sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis) je Komisija za podelitev občinskih priznanj v sestavi David Zega (predsednik), Matjaž Brus in Stojan Kosmina, podala 15. aprila 2019 predlog občinskemu svetu Občine Komen, da se priznanje Častni občan Maksu Fabianiju odvzame. Pred občinskim svetom bo v četrtek, 25. aprila 2019, odgovorna odločitev, kako se opredeliti. Komisija predloga že iz formalnih razlogov ne bi smela obravnavati, ker je brez imen predlagatelja (predlagateljev). "Skupina občanov" je brezimna tvorba. Da je predlog pamflet, kar pomeni, da gre za sestavek, s katerim se sramoti arhitekta Maksa Fabianija, bom poizkušal v nadaljevanju pojasniti tako, da bom citiral del sramotilnega teksta in dodal svoj komentar:

 

Citat: "Kandidat: Maximilian-Massimo Fabiani"

Zavestno je izpuščena slovenska različica imena Maks, kar ni dobronamerno. Maks Fabiani je obvladal več jezikov in jih je tudi uporabljal. Za vaščane je bil Maks. Ne glede na to, kakšno ime kdo nosi, to ne more biti podlaga za odvzem priznanja.

 

Citat: "Vpisal se je v Fašistično stranko v Gorici 15.05.1921"

Podatek je točen. Vsi so morali biti vpisani v Stranko, če so hoteli opravljati kakršno koli javno delo.

 

Citat: "Kot deklariran pripadnik italijanske narodnosti, zagovornik savojske kraljevine in zagovornik le visoke italijanske kulture. (Pred razpadom Avstro–Ogrske se je imel za Avstrijca in ne Slovenca.)" 

Moti me zlonamerna beseda "le". Bil je večkulturen in je spoštoval vse kulture. Beri njegov filozofski spis Akma. Kot je cenil vse kulture, je spoštoval vsako državo, v kateri je živel.

 

Citat: "Postal je prostovoljni član in poveljnik enote paravojaške fašistične milice."

Kako je s prostovoljnostjo v diktatorskih režimih, je znano. Manjka podatek z imeni in priimki članov enote, kje je delovala in kako.

 

Citat: "Škvadristi so izvajali nasilna dejanja nad Slovenci, jih pretepali in mučili, jih nalivali z ricinusovim oljem, jih aretirali in jih pošiljali v zapore in koncentracijska taborišča ter konfinacijo. Bil je pomemben član poitaljančevalskega stroja na Krasu in sovražen slovenski kulturi."

Nič od tega. Maks je bil je človek z veliko začetnico, ni kršil obče človeških norm, kot so jih kršili nekateri njegovi sodobniki. Predlagatelj ni navedel nobenega dokaza za gornje trditve. Gre zgolj za sramotenje njegovega imena s splošnimi resnicami o delovanju fašizma.

 

Citat: "Kot zaupanja vreden fašist in eden fašističnih prvoborcev, je je bil leta 1935 imenovan za upravitelja (podesta) Občine Štanjel (podesta di Comune San Daniele)." 

Slišal sem samo pohvalne besede o upravljanju občine Štanjel. Štanjelci so z njim kot županom imeli dobre izkušnje. Zanima me, kako je bilo v Kobjeglavi in kako se je obnašal njihov župan.

 

Citat: "Torej tudi v času po razpadu Italije septembra 1943, vse do zmage partizanske Narodno-osvobodilne vojske nad nemškimi okupacijskimi silami maja 1945. To dokazuje, da so mu zaupali tudi nemški okupatorji."

Povedal sem že, da je Maks bil na prvem mestu Človek z veliko začetnico, zato je bil zaupanja vreden prav od vseh. Zaupali so mu Italijani, zato je lahko rešil 10 Kobdiljcev, da jih niso streljali kot talce. Nemci so mu tudi zaupali. Februarja 1944 je bil Maks z nami Štanjelci in nas je obvaroval pred izgonom v Nemčijo. Te usode niso bili deležni nemočni prebivalci  okoliških vasi. Več kot tisoč so jih takrat odpeljali zaradi nečloveškega ravnanja partizanskega vojaškega poveljnika. 

 

Ni pa Maks  Fabiani mogel obvarovati Štanjela septembra 1944, ko ga je dal drugi partizanski poveljnik minirati in zažgati. Ta poveljnik je bil spreobrnjen fašist, ki je svoje vojaško napredovanje začel kot italijanski okupacijski vojak v Ljubljanski pokrajini na Dolenjskem. 

 

Maks Fabiani je imel ugled in spoštovanje tudi pri naših. Zato je vojno in povojne čistke preživel in ga nista vzeli ne Pipenca ne Jelenca. Ni točno, da je bil župan Štanjela le do maja 1945. Skupaj z angleškimi okupatorji je poskrbel za zgledno obnovo od partizanov porušenih hiš. Župan je bil torej do leta septembra 1947. Od takrat je v materialni revščini in duhovnem bogastvu živel v Gorici in ves čas ohranjal kulturne stike z Ljubljano.

 

Citat: "Kot poročevalec za politične zadeve na Primorskem je bil trikrat pri Duceju Benitu Mussoliniju. Ta ga je odlikoval z redom Cavaliere del Regno D Italija (Vitez Kraljevine Italije) kot politika in ne arhitekta. To je bilo eno najvišjih in najodličnejših odlikovanj italijanske kraljevine."

Gotovo obstaja utemeljitev za odlikovanje, rad bi zvedel, kaj v njem piše. Domnevam, da je bil odlikovan, ker je poskrbel, da je država od privatnika odkupila štanjelski grad. Od takrat je v občinski lasti. Namenila ga je za javne potrebe. Grad je zgledno prenovil in ga napolnil z vsebinami: šola, otroški vrtec, županstvo, dvorana za prireditve, solidarnostna stanovanja ... Po drugi svetovni vojni l. 1945 je izdelal načrte za obnovo miniranega gradu. Zavezniki bi ga obnovili, a vzporedna ljudska oblast tega ni dovolila. Današnjo lastnico gradu, Občino Komen, še danes boli glava, kako po 75 letih napolniti grad z optimalnimi vsebinami.

 

In še skrajno žaljiv citat, nevreden komentarja: "Zatorej ne moremo dojemati arhitekta Maximiliana-Massim Fabiania zgolj kot umetnika ampak tudi kot človeka, ki je črtil Slovenski narod, njegov jezik in kulturo in kot skrajnega fašista., ki je kot poveljnik škvadre paradiral naokoli v fašistični uniformi z bikovko in pištolo za pasom. Kot človeka, ki je v imenu fašistične Italije zatiral Slovenski narod in bil v človeško sramoto Krasu in Primorski. Tako kot si je njegov oče priimek Fabjan v Trstu spremenil v Fabiani, tako si je Maximiljan spremenil v trenutku poraza Avstro-ogrske ime v Massimo. Maks ni bil nikoli. Nečasten človek ne more, ne za časa življenja ne posthumno, biti počaščen s častnim naslovom."

 

Podpisani sem hvaležen arhitektu Maksu Fabianiju za vse, kar je naredil. Štanjelu je dal svoj osebni pečat, Štanjel je postal Fabianijev kraj. Dano mi je, da živim v tem raju, v tem izjemno oblikovanem prostoru. Tako rekoč vsak dan, sleherno uro sva skupaj z Maksom Fabianijem. 

 

Verjamem pričevalcem, ki so ga osebno poznali. Zlasti verjamem:

 

* Očetu, delavcu pri njegovem nečaku Ferrariju, lastniku Ferrarijeve vile in Ferrarijevega vrta.

* Mami, ki je delala pri zdravniku Zevniku, Maksovemu prijatelju in nedeljskemu kvartopirskemu tovarišu. 

* Njegovemu nečaku, tigrovcu Renatu Ferrariju, piscu knjige Murve Fabianijevih. Zadnjih deset let svojega življenja je preživel mesece avgusta kot naš gost. Prijateljeval je z Maksovim sinom Renzom, skupaj sta bila zaprta v fašističnem zaporu. 

* Verjamem vsem ostalim sovaščanom, ki so mi o njem pripovedovali samo pohvalna dejstva. 

 

Včasih vzamem v roke kako knjigo o njem, več jih je napisal njegov največji poznavalec Marco Pozzeto. Svoja razmišljanja, svoj notranji svet je humanist Maks Fabiani razložil v študiji z naslovom Acma, napisal jo je leta 1944. V slovenščini  jo je izdala Ustanova Maks Fabiani leta 1999. Na strani 94 preberem: 

 

"O tem, kako potrebno je, da obstajajo različni narodi, tudi najmanjši, ne bom izgubljal besed. Vsak, še tako nepomemben narod je dragocen prispevek v razvoju človeštva. Že dejstvo, da se je ohranil, pomeni, da je šel skozi trdo in dolgo borbo, ki je bila zmeraj delavnica izjemnih lastnosti."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
5
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,433
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,401
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,894
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,220
05/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,412
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,519
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,323
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,591
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,047
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 639