Komentar

Demokracija je prodrla daleč proti evropskemu vzhodu. A Slovencev ni zraven!

Med slovenskim, italijanskim in ukrajinskim voditeljem so razlike, ki niso manjše od razlike med dnevom in nočjo. Prvič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (nasprotno kot pri Šarcu) za volilne zmage z impresivnimi rezultati. Drugič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru za nacionalno prepoznavne osebnosti; in tretjič gre za profilirana in artikulirana politična stališča, ki jih v slovenskem primeru preprosto ni!

24.04.2019 22:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   politika   volitve   Slovenija   MZZ   Beppe Grillo   Borut Pahor   Vladimir Zelenski   Marjan Šarec

Foto: Mediaspeed

V večini demokratičnih držav so vodilne osebnosti nacionalno znane in prepoznavne, v Sloveniji pa se prepoznavnost ustvarja šele po volitvah, med mandatom in s pomočjo medijskega orkestra.

Včasih televizijska poročila, ko poročajo o cunamijih, karambolih, letalskih in morskih nesrečah, orkanih, potresih, požarih, terorističnih dogodkih ali zločinih … v bolj ali manj oddaljenih krajih, poskrbijo za olajšanje. Na koncu povedo: "Slovencev ni bilo zraven!" Ali "Po podatkih MZZ med žrtvami ni bilo Slovencev!" Po drugi strani, največkrat med športnimi novicami, skrbno poročajo o uspehih slovenskih smučarjev, skakalcev, košarkarjev …, pa naj so se zgodili tudi kje daleč, npr. v Ameriki. Poročevalci ravnajo premišljeno in v skladu s pričakovanji gledalcev: naši rojaki so povezani z lepimi rečmi, kadar pa je kaj slabega, nas ni zraven. Kot v popevki: "Kar je dobrega, maksi naj bo, naj bo mini vse, kar je slabo."

 

Medijski poročevalci običajno nimajo pravega zanimanja, posluha - primernih orodij oz. navodil - za poročanje o dogodkih, ki bi se morali zgoditi, vendar jih ni bilo; o načrtih ki niso uspeli, ali o podrobnostih, ki na prvi pogled niso pomembne. Glavni problem, ki mu slovenski mediji nekaj let niso posvečali nobene pozornosti, je bil kronično pomanjkanje slovensko-ameriških odnosov. Pomembna, vendar zamolčana je bila npr. nenavzočnost ameriških funkcionarjev na sprejemu, ki ga je septembra 2018 v Washingtonu pripravil Borut Pahor. Slovenski predstavniki pogosto manjkajo tudi na evropskih sestankih. Ni nas bilo zraven npr. na rimskem sestanku voditeljev "sredozemske skupine Evropske unije" (Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Španija) 10. januarja 2018 v Rimu. Za razliko od oz. namesto vlade za nekatere multilateralne povezave skrbi predsednik Pahor. Ta - ne pa Šarec ali Cerar - se recimo ukvarja s Pobudo treh morij. Pomembnejša od razvpitih domačih nastopov predsednika Šarca je bila odpoved njegovega nastopa v Evropskem parlamentu. Dober primer slabega posluha v domači politiki je bilo medijsko ignoriranje prireditev Nove univerze (kot je bila nedavna predstavitev Komentarjev k ustavi RS, kjer je 18. aprila 2019 nastopil sam predsednik države) in Katedrale svobode, kjer je bil 20. marca 2019 govor o prihodnosti EU. Klasičen primer nezanimanja ali nejasnega poročanja medijev so velikanski zaostanki Slovenije pri črpanju evropskih sredstev. Lahko bi rekli: Slovencev ni bilo zraven. Pravi zgled medijske nesorazmernosti, pravzaprav napačnih informacij pa so primerjave slovenskega predsednika vlade Marjana Šarca z italijanskim komikom in pobudnikom gibanja Pet zvezdic Beppejem Grillom in z novoizvoljenim ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.

 

Marjan Šarec (41 let) je leta 2001 diplomiral na AGRFTV, leta 2010 je postal kamniški župan. Vmes je na številnih in najrazličnejših prireditvah nastopal kot komik oz. posnemovalec znanih osebnosti. Na državnem političnem prizorišču se je leta 2017 prvič pojavil v kontekstu predsedniških volitev kot tekmec Boruta Pahorja (55 let) in dosegel presenetljivo dober rezultat (46,91 %). Na državnozborskih volitvah je leta 2018 z 12,6% dosegel precej slabši rezultat, vendar je v vzdušju medijskega zavračanja zmage SDS in Janše (24,92%), po skupinski akciji levičarskih in t.i. levoliberalnih strank postal predsednik vlade.

 

Beppe Grillo (70 let) je bil dolgo let popularna nacionalna televizijska osebnost (1977-1986), zaradi svojih satiričnih prispevkov pa se je zameril socialističnemu voditelju Craxiju, zato so ga pregnali z nacionalne televizije. Po letu 2005 se je uveljavil na internetu s svojimi blogi, v katerih je kritiziral italijanski politični razred, leta 2010 pa je ustanovil Gibanje 5 zvezdic (M5S), ki zagovarja poštenost in neposredno demokracijo. Na parlamentarnih volitvah 2013 je stranka dosegla 25,5%, leta 2018 pa 32,7%. V Italiji predsednika republike, ki ima pretežno protokolarno funkcijo, volijo v parlamentu. Sedanji predsednik Mattarella (izvoljen 2015, danes star 78 let) prihaja iz (levičarske) Demokratske stranke.

 

Tudi Vladimir Zelenski (41 let) je bil pred volitvami nacionalna televizijska osebnost. Prihaja iz ugledne judovske družine (oče je profesor kibernetike in računalništva), po izobrazbi je pravnik, pred zmago na ukrajinskih predsedniških volitvah (73%) pa je vodil medijsko hišo Kvartal 95, ustvaril veliko televizijskih filmov, v katerih je nastopal in predstavljal svoje politično prepričanje. Gre za  izrazito liberalno in prozahodno prepričanje, ki zagovarja ukrajinsko priključitev EU in Natu, odpraviti želi korupcijo, reformirati davčni sistem (enotna stopnja) in pravosodje, ukiniti imuniteto predsednika in poslancev, predvsem pa želi končati vojno z ruskimi separatisti, pri čemer mu utegne pomagati njegov pozitiven odnos do rabe ruščine v javnem življenju.

 

Med slovenskim, italijanskim in ukrajinskim voditeljem so razlike, ki niso manjše od razlike med dnevom in nočjo. Prvič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (nasprotno kot pri Šarcu) za volilne zmage z impresivnimi rezultati. Drugič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (že spet drugače kot pri slovenskem "novem obrazu") za nacionalno prepoznavne osebnosti; in tretjič gre za profilirana in artikulirana politična stališča, ki jih v slovenskem primeru (niti pri Šarcu niti pri njegovih predhodnikih Cerarju in Bratuškovi) preprosto ni!

 

V večini demokratičnih držav so vodilne osebnosti nacionalno znane in prepoznavne, enako velja za stališča vladajočih strank. V Sloveniji se prepoznavnost ustvarja šele po volitvah, med mandatom in s pomočjo medijskega orkestra, ki je prilagojen takšnemu delovanju. Navsezadnje tudi v komunističnih časih pred tajnimi in zakulisnimi postopki partijske mašinerije nismo poznali svojih voditeljev, ki seveda niso zmagali na nobenih volitvah. Danes je demokracija prodrla daleč proti evropskemu vzhodu. A Slovencev ni zraven!

 

P.S. Beppe Grillo po zmagi na volitvah ni postal predsednik vlade, ampak se je iz politike umaknil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
31
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,803
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,382
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,058
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 695
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885