Komentar

Demokracija je prodrla daleč proti evropskemu vzhodu. A Slovencev ni zraven!

Med slovenskim, italijanskim in ukrajinskim voditeljem so razlike, ki niso manjše od razlike med dnevom in nočjo. Prvič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (nasprotno kot pri Šarcu) za volilne zmage z impresivnimi rezultati. Drugič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru za nacionalno prepoznavne osebnosti; in tretjič gre za profilirana in artikulirana politična stališča, ki jih v slovenskem primeru preprosto ni!

24.04.2019 22:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   politika   volitve   Slovenija   MZZ   Beppe Grillo   Borut Pahor   Vladimir Zelenski   Marjan Šarec

Foto: Mediaspeed

V večini demokratičnih držav so vodilne osebnosti nacionalno znane in prepoznavne, v Sloveniji pa se prepoznavnost ustvarja šele po volitvah, med mandatom in s pomočjo medijskega orkestra.

Včasih televizijska poročila, ko poročajo o cunamijih, karambolih, letalskih in morskih nesrečah, orkanih, potresih, požarih, terorističnih dogodkih ali zločinih … v bolj ali manj oddaljenih krajih, poskrbijo za olajšanje. Na koncu povedo: "Slovencev ni bilo zraven!" Ali "Po podatkih MZZ med žrtvami ni bilo Slovencev!" Po drugi strani, največkrat med športnimi novicami, skrbno poročajo o uspehih slovenskih smučarjev, skakalcev, košarkarjev …, pa naj so se zgodili tudi kje daleč, npr. v Ameriki. Poročevalci ravnajo premišljeno in v skladu s pričakovanji gledalcev: naši rojaki so povezani z lepimi rečmi, kadar pa je kaj slabega, nas ni zraven. Kot v popevki: "Kar je dobrega, maksi naj bo, naj bo mini vse, kar je slabo."

 

Medijski poročevalci običajno nimajo pravega zanimanja, posluha - primernih orodij oz. navodil - za poročanje o dogodkih, ki bi se morali zgoditi, vendar jih ni bilo; o načrtih ki niso uspeli, ali o podrobnostih, ki na prvi pogled niso pomembne. Glavni problem, ki mu slovenski mediji nekaj let niso posvečali nobene pozornosti, je bil kronično pomanjkanje slovensko-ameriških odnosov. Pomembna, vendar zamolčana je bila npr. nenavzočnost ameriških funkcionarjev na sprejemu, ki ga je septembra 2018 v Washingtonu pripravil Borut Pahor. Slovenski predstavniki pogosto manjkajo tudi na evropskih sestankih. Ni nas bilo zraven npr. na rimskem sestanku voditeljev "sredozemske skupine Evropske unije" (Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Španija) 10. januarja 2018 v Rimu. Za razliko od oz. namesto vlade za nekatere multilateralne povezave skrbi predsednik Pahor. Ta - ne pa Šarec ali Cerar - se recimo ukvarja s Pobudo treh morij. Pomembnejša od razvpitih domačih nastopov predsednika Šarca je bila odpoved njegovega nastopa v Evropskem parlamentu. Dober primer slabega posluha v domači politiki je bilo medijsko ignoriranje prireditev Nove univerze (kot je bila nedavna predstavitev Komentarjev k ustavi RS, kjer je 18. aprila 2019 nastopil sam predsednik države) in Katedrale svobode, kjer je bil 20. marca 2019 govor o prihodnosti EU. Klasičen primer nezanimanja ali nejasnega poročanja medijev so velikanski zaostanki Slovenije pri črpanju evropskih sredstev. Lahko bi rekli: Slovencev ni bilo zraven. Pravi zgled medijske nesorazmernosti, pravzaprav napačnih informacij pa so primerjave slovenskega predsednika vlade Marjana Šarca z italijanskim komikom in pobudnikom gibanja Pet zvezdic Beppejem Grillom in z novoizvoljenim ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.

 

Marjan Šarec (41 let) je leta 2001 diplomiral na AGRFTV, leta 2010 je postal kamniški župan. Vmes je na številnih in najrazličnejših prireditvah nastopal kot komik oz. posnemovalec znanih osebnosti. Na državnem političnem prizorišču se je leta 2017 prvič pojavil v kontekstu predsedniških volitev kot tekmec Boruta Pahorja (55 let) in dosegel presenetljivo dober rezultat (46,91 %). Na državnozborskih volitvah je leta 2018 z 12,6% dosegel precej slabši rezultat, vendar je v vzdušju medijskega zavračanja zmage SDS in Janše (24,92%), po skupinski akciji levičarskih in t.i. levoliberalnih strank postal predsednik vlade.

 

Beppe Grillo (70 let) je bil dolgo let popularna nacionalna televizijska osebnost (1977-1986), zaradi svojih satiričnih prispevkov pa se je zameril socialističnemu voditelju Craxiju, zato so ga pregnali z nacionalne televizije. Po letu 2005 se je uveljavil na internetu s svojimi blogi, v katerih je kritiziral italijanski politični razred, leta 2010 pa je ustanovil Gibanje 5 zvezdic (M5S), ki zagovarja poštenost in neposredno demokracijo. Na parlamentarnih volitvah 2013 je stranka dosegla 25,5%, leta 2018 pa 32,7%. V Italiji predsednika republike, ki ima pretežno protokolarno funkcijo, volijo v parlamentu. Sedanji predsednik Mattarella (izvoljen 2015, danes star 78 let) prihaja iz (levičarske) Demokratske stranke.

 

Tudi Vladimir Zelenski (41 let) je bil pred volitvami nacionalna televizijska osebnost. Prihaja iz ugledne judovske družine (oče je profesor kibernetike in računalništva), po izobrazbi je pravnik, pred zmago na ukrajinskih predsedniških volitvah (73%) pa je vodil medijsko hišo Kvartal 95, ustvaril veliko televizijskih filmov, v katerih je nastopal in predstavljal svoje politično prepričanje. Gre za  izrazito liberalno in prozahodno prepričanje, ki zagovarja ukrajinsko priključitev EU in Natu, odpraviti želi korupcijo, reformirati davčni sistem (enotna stopnja) in pravosodje, ukiniti imuniteto predsednika in poslancev, predvsem pa želi končati vojno z ruskimi separatisti, pri čemer mu utegne pomagati njegov pozitiven odnos do rabe ruščine v javnem življenju.

 

Med slovenskim, italijanskim in ukrajinskim voditeljem so razlike, ki niso manjše od razlike med dnevom in nočjo. Prvič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (nasprotno kot pri Šarcu) za volilne zmage z impresivnimi rezultati. Drugič gre v italijanskem in ukrajinskem primeru (že spet drugače kot pri slovenskem "novem obrazu") za nacionalno prepoznavne osebnosti; in tretjič gre za profilirana in artikulirana politična stališča, ki jih v slovenskem primeru (niti pri Šarcu niti pri njegovih predhodnikih Cerarju in Bratuškovi) preprosto ni!

 

V večini demokratičnih držav so vodilne osebnosti nacionalno znane in prepoznavne, enako velja za stališča vladajočih strank. V Sloveniji se prepoznavnost ustvarja šele po volitvah, med mandatom in s pomočjo medijskega orkestra, ki je prilagojen takšnemu delovanju. Navsezadnje tudi v komunističnih časih pred tajnimi in zakulisnimi postopki partijske mašinerije nismo poznali svojih voditeljev, ki seveda niso zmagali na nobenih volitvah. Danes je demokracija prodrla daleč proti evropskemu vzhodu. A Slovencev ni zraven!

 

P.S. Beppe Grillo po zmagi na volitvah ni postal predsednik vlade, ampak se je iz politike umaknil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
31
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,959
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,212
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,042
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,523
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,206
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,415
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,120
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,380
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,018
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 804