Komentar

Ali je politika še mesto odločanja?

Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje namenjajo vse slabše ocene. Kaj se je zgodilo s politiko, da je v očeh javnosti tako na slabem glasu, čeprav je vsakomur, ki vsaj malo pozna delovanje družbe in države, jasno, da je politika pomemben usmerjevalec družbenega razvoja?

28.04.2019 11:00
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   Mihael Brejc   politika   Evropska unija   lobiranje   Google   Facebook   korporacije   Roosevelt   Kasparov   korupcija   birokrati

Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana

Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

Po proučevanju številnih virov in na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj v politiki trdim, da je politika vse manj mesto odločanja in vse bolj prostor, kjer se sprejemajo odločitve, ki so jih sprejeli nekje drugje. Kdo ima torej največji vpliv na politiko? Med najpomembnejšimi vplivnimi dejavniki so korporacije in veliki poslovni sistemi, ki z neposrednimi srečanji s ključnimi politiki ali pa preko lobistov vplivajo na odločitve vlade in parlamenta oz. organov EU. Leta 2000 je bilo v Komisiji in Evropskem parlamentu registriranih 1138 organizacij, julija 2017 pa že 11327 organizacij z 82096 lobisti. V sedemnajstih letih se je število lobističnih organizacij in lobistov pri EU institucijah povečalo za desetkrat. Večina lobistov ima sedež v Belgiji, sledijo Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija.

 

Lobisti so se do nedavnega predstavljali kot predstavniki organizacij, ki v imenu korporacije želijo vplivati na odločitve parlamenta, danes pa se razglašajo za zastopnike civilne družbe, nevladnih organizacij, ki jih skrbi okolje, ki želijo zaščititi potrošnike ipd. Struktura lobistov julija 2017 pokaže, da so to 26,2 % nevladne organizacije, 20,5 % trgovska združenja, 18 % podjetja, 7,6 % sindikati in strokovna združenja in 6,7 svetovalna podjetja. Te organizacije za lobiranje namenijo precejšnja sredstva. Večina lobistov (74 %) potroši na leto manj kot 100.000 evrov največji lobisti (Google, Facebook) pa tudi več kot štiri milijone evrov. Najbolj "oblegana" področja pa so bila leta 2017 okolje, raziskave in tehnologija, notranji trg in energetika.

 

Korporacije ponujajo zaposlitev komisarjem, evropskim poslancem in visokimi uradnikom v organih EU. Od leta 2009 je Google najel 23 lobistov, ki so bili pred tem zaposleni v institucijah EU. Googlu sledi Uber, ki je od leta 2015 izdatke za lobiranje povečal za sedemkrat. "Vsi akreditirani lobisti, ki delajo za Uber, imajo izkušnje iz institucij EU", piše v poročilu Transparency International. Najbolj odmevna je bila zaposlitev predsednika komisije Barrosa pri Goldman & Sachs. Kljub častni izjavi, da ne bo vplival na politike EU, se je Barroso sestal s podpredsednikom komisije Katainenom, sicer neuradno, v hotelski sobi, Katainen pa je to srečanje prijavil šele potem, ko so o njunem srečanju pisali mediji. 

 

Tudi v državah članicah niso redki primeri, ko se predsednik vlade po izteku mandata zaposli v vodstvu korporacije ali velike finačne organizacije. Kot nekdanji predsednik vlade ima dostop do ključnih ljudi v politki in lahko tako vpliva na odločitve aktualne politike. Morda najbolja znana primera sta Tony Blair in Gerhard Schroeder.

 

Tarče lobistov so tudi vlade največjih članic Evropske unije, včasih pa tudi vlade manjših članic in seveda vlada v času, ko predseduje EU. Lobiranje je bolj ali manj normativno urejeno le v 12 članicah EU. 

 

Številni avtorji ugotavljajo, da se v parlamentih srečujejo in usklajujejo različni interesi, pri čemer pa obstaja moč za njihovo razrešitev pretežno zunaj parlamenta. Nosilci gospodarske moči tako pridobivajo tudi politično moč, ta pa postaja vse pomembnejši dejavnik gospodarske uspešnosti.

 

Poslanec evropskega ali nacionalnega parlamenta je odvisen zlasti od vodstva njegove stranke, zato se trudi, da bi deloval v skladu s pričakovanje strankarskih šefov, manj pa za skupno dobro, za kar je sicer tudi izvoljen. V literaturi najdemo obilo primerov, ki dokazujejo, da postajajo poslanci orodje velikih interesov. O tem je pisal v začetku 20. stoletja takratni ameriški predsednik T. Roosevelt, ko je ocenil, da je bila vsaj tretjina kongresnikov podkupljena in so glasovali tako, kot so jim narekovali v korporacijah.

 

V nekdanjih socialističnih državah, pa je - poleg že opisanega - dodatna težava prevladujoč vpliv starih sil in njihovih potomcev na vseh pomembnih področjih družbenega življenja. Kljub vzpostavitvi političnega pluralizma in demokratičnih institucij so vse nove demokracije ohranile vrsto značilnosti komunistične ureditve. Realsocializem je propadel, ker ni bil v skladu s človekovo naravo, vendar je v ljudeh pustil globoke miselne ostaline, ki sedaj otežujejo pot v normalno družbo. Ali kot pravi Kasparov, "Berlinski zid je padel, toda tisti, ki so ga gradili, so še vedno tu"(Kasparov, 2015). Bivši oblastniki so ohranili ali celo povečali svojo ekonomsko moč in s tem odločilen vpliv na politiko, v množici pa stare vrednote še vedno učinkujejo in ovirajo dejansko demokratično preobrazbo družbe.

 

Posebej zaskrbljujoče pa je, če na politiko vplivajo kriminalne združbe. Primeri, ko ameriška mafija financira kampanje guvernerjev, senatorjev, ali ko italijanska 'Ndrangheta financira volitve poslanca Severne lige, ali pa ko na Slovaškem in na Malti umorijo raziskovalne novinarje, ki so odkrili povezavo med kriminalnimi združbami in predsednikom vlade, ne potrebujejo posebnega komentarja.

 

Pomemben vpliv na politiko imajo tudi najvišji državni uradniki, ki vsakokratnemu ministru bolj ali manj jasno in odločno povedo, katere ministrove ideje so sprejemljive in katere ne. Če minister ne pozna delovanja državne uprave, če dotlej ni imel nobenih izkušenj na tem področju, je velika verjetnost, da ne bo uresničil svojih volilnih napovedi, razen tistih, ki so sprejemljive za vrh državne uprave. Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

 

Vlada in parlament še vedno odločata skladno s svojimi pristojnostmi in postopkovnimi pravili, vendar pa navedeni primeri - lahko bi jih navedli še več - zadoščajo za ugotovitev, da je postala politika le mesto, kamor nosilci družbene moči plasirajo svoje interese in zagotovijo, da politika ravna v skladu z njimi. 

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). Na portalu+ bomo v prihodnjih tednih objavili serijo njegovih esejev o politiki.

 

 

Viri:

1. Kasparov, G.: Winter is coming, Publicaffair, 2015

2. Roosevelt, T.: An Autobiography, Kindle book , 1913 (1920)

3. Transparency Register: Who is lobbying the EU? europarl.europa.eu, 9.1.2018

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,897
02/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,528
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,240
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,167
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,670
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,934
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,333
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,344
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,145
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,428