Komentar

Ali je politika še mesto odločanja?

Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje namenjajo vse slabše ocene. Kaj se je zgodilo s politiko, da je v očeh javnosti tako na slabem glasu, čeprav je vsakomur, ki vsaj malo pozna delovanje družbe in države, jasno, da je politika pomemben usmerjevalec družbenega razvoja?

28.04.2019 11:00
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   Mihael Brejc   politika   Evropska unija   lobiranje   Google   Facebook   korporacije   Roosevelt   Kasparov   korupcija   birokrati

Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana

Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

Po proučevanju številnih virov in na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj v politiki trdim, da je politika vse manj mesto odločanja in vse bolj prostor, kjer se sprejemajo odločitve, ki so jih sprejeli nekje drugje. Kdo ima torej največji vpliv na politiko? Med najpomembnejšimi vplivnimi dejavniki so korporacije in veliki poslovni sistemi, ki z neposrednimi srečanji s ključnimi politiki ali pa preko lobistov vplivajo na odločitve vlade in parlamenta oz. organov EU. Leta 2000 je bilo v Komisiji in Evropskem parlamentu registriranih 1138 organizacij, julija 2017 pa že 11327 organizacij z 82096 lobisti. V sedemnajstih letih se je število lobističnih organizacij in lobistov pri EU institucijah povečalo za desetkrat. Večina lobistov ima sedež v Belgiji, sledijo Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija.

 

Lobisti so se do nedavnega predstavljali kot predstavniki organizacij, ki v imenu korporacije želijo vplivati na odločitve parlamenta, danes pa se razglašajo za zastopnike civilne družbe, nevladnih organizacij, ki jih skrbi okolje, ki želijo zaščititi potrošnike ipd. Struktura lobistov julija 2017 pokaže, da so to 26,2 % nevladne organizacije, 20,5 % trgovska združenja, 18 % podjetja, 7,6 % sindikati in strokovna združenja in 6,7 svetovalna podjetja. Te organizacije za lobiranje namenijo precejšnja sredstva. Večina lobistov (74 %) potroši na leto manj kot 100.000 evrov največji lobisti (Google, Facebook) pa tudi več kot štiri milijone evrov. Najbolj "oblegana" področja pa so bila leta 2017 okolje, raziskave in tehnologija, notranji trg in energetika.

 

Korporacije ponujajo zaposlitev komisarjem, evropskim poslancem in visokimi uradnikom v organih EU. Od leta 2009 je Google najel 23 lobistov, ki so bili pred tem zaposleni v institucijah EU. Googlu sledi Uber, ki je od leta 2015 izdatke za lobiranje povečal za sedemkrat. "Vsi akreditirani lobisti, ki delajo za Uber, imajo izkušnje iz institucij EU", piše v poročilu Transparency International. Najbolj odmevna je bila zaposlitev predsednika komisije Barrosa pri Goldman & Sachs. Kljub častni izjavi, da ne bo vplival na politike EU, se je Barroso sestal s podpredsednikom komisije Katainenom, sicer neuradno, v hotelski sobi, Katainen pa je to srečanje prijavil šele potem, ko so o njunem srečanju pisali mediji. 

 

Tudi v državah članicah niso redki primeri, ko se predsednik vlade po izteku mandata zaposli v vodstvu korporacije ali velike finačne organizacije. Kot nekdanji predsednik vlade ima dostop do ključnih ljudi v politki in lahko tako vpliva na odločitve aktualne politike. Morda najbolja znana primera sta Tony Blair in Gerhard Schroeder.

 

Tarče lobistov so tudi vlade največjih članic Evropske unije, včasih pa tudi vlade manjših članic in seveda vlada v času, ko predseduje EU. Lobiranje je bolj ali manj normativno urejeno le v 12 članicah EU. 

 

Številni avtorji ugotavljajo, da se v parlamentih srečujejo in usklajujejo različni interesi, pri čemer pa obstaja moč za njihovo razrešitev pretežno zunaj parlamenta. Nosilci gospodarske moči tako pridobivajo tudi politično moč, ta pa postaja vse pomembnejši dejavnik gospodarske uspešnosti.

 

Poslanec evropskega ali nacionalnega parlamenta je odvisen zlasti od vodstva njegove stranke, zato se trudi, da bi deloval v skladu s pričakovanje strankarskih šefov, manj pa za skupno dobro, za kar je sicer tudi izvoljen. V literaturi najdemo obilo primerov, ki dokazujejo, da postajajo poslanci orodje velikih interesov. O tem je pisal v začetku 20. stoletja takratni ameriški predsednik T. Roosevelt, ko je ocenil, da je bila vsaj tretjina kongresnikov podkupljena in so glasovali tako, kot so jim narekovali v korporacijah.

 

V nekdanjih socialističnih državah, pa je - poleg že opisanega - dodatna težava prevladujoč vpliv starih sil in njihovih potomcev na vseh pomembnih področjih družbenega življenja. Kljub vzpostavitvi političnega pluralizma in demokratičnih institucij so vse nove demokracije ohranile vrsto značilnosti komunistične ureditve. Realsocializem je propadel, ker ni bil v skladu s človekovo naravo, vendar je v ljudeh pustil globoke miselne ostaline, ki sedaj otežujejo pot v normalno družbo. Ali kot pravi Kasparov, "Berlinski zid je padel, toda tisti, ki so ga gradili, so še vedno tu"(Kasparov, 2015). Bivši oblastniki so ohranili ali celo povečali svojo ekonomsko moč in s tem odločilen vpliv na politiko, v množici pa stare vrednote še vedno učinkujejo in ovirajo dejansko demokratično preobrazbo družbe.

 

Posebej zaskrbljujoče pa je, če na politiko vplivajo kriminalne združbe. Primeri, ko ameriška mafija financira kampanje guvernerjev, senatorjev, ali ko italijanska 'Ndrangheta financira volitve poslanca Severne lige, ali pa ko na Slovaškem in na Malti umorijo raziskovalne novinarje, ki so odkrili povezavo med kriminalnimi združbami in predsednikom vlade, ne potrebujejo posebnega komentarja.

 

Pomemben vpliv na politiko imajo tudi najvišji državni uradniki, ki vsakokratnemu ministru bolj ali manj jasno in odločno povedo, katere ministrove ideje so sprejemljive in katere ne. Če minister ne pozna delovanja državne uprave, če dotlej ni imel nobenih izkušenj na tem področju, je velika verjetnost, da ne bo uresničil svojih volilnih napovedi, razen tistih, ki so sprejemljive za vrh državne uprave. Neizkušeni ministri so lahek plen izkušenih birokratov.

 

Vlada in parlament še vedno odločata skladno s svojimi pristojnostmi in postopkovnimi pravili, vendar pa navedeni primeri - lahko bi jih navedli še več - zadoščajo za ugotovitev, da je postala politika le mesto, kamor nosilci družbene moči plasirajo svoje interese in zagotovijo, da politika ravna v skladu z njimi. 

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). Na portalu+ bomo v prihodnjih tednih objavili serijo njegovih esejev o politiki.

 

 

Viri:

1. Kasparov, G.: Winter is coming, Publicaffair, 2015

2. Roosevelt, T.: An Autobiography, Kindle book , 1913 (1920)

3. Transparency Register: Who is lobbying the EU? europarl.europa.eu, 9.1.2018

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104