Komentar

Jugoslavija, južna ozvezdja in poetika gibanja Neuvrščenih

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

28.04.2019 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gibanje Neuvrščenih   razstava   Bojana Piškur   Muzej sodobne umetnosti   Levi-Strauss

Do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja so imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

V tem trenutku ni nikjer na svetu podobne razstave! Sestavljena je iz štirih kontinentov: iz Afrike, Azije, Južne Amerike in Jugoslavije. Sam nisem nikoli javno premišljeval in analiziral političnih gibanj ter konceptov držav, to mi moja religija preprečuje. Tudi tokrat bo tako. Toda razstava, ki je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani, kustodinje Bojane Piškur z naslovom Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih, je tako pomembna in posebna, da jo je nemogoče ne komentirati. Že to, da je postavljena v muzeju Sodobne umetnosti, da premišljuje umetnost in kulturo neuvrščenih, istočasno pa razstavlja sodobna umetniška dela, ki tematizirajo Neuvrščeno gibanje, je pomembno dejanje sodobnosti. Ne vem, če se zavedate, da so do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

 

Naj takoj že v uvodu izjavim osrednjo misel komentarja: Neuvrščeno gibanje je bil modernističen projekt, to je bila aktivna akcija globalne modernizacije sveta. Razstava osvetljuje pozabljene kulturne mreže, ki govorijo o drugačni modernosti. Ni bila vsa modernost po svetu enaka. Razstava bi morala biti kot takšna postavljena v muzeju Moderne umetnosti, ker pa vsebuje precejšen del umetnin sodobnih umetnikov, ki imajo za svoj motiv in vsebino kulturni material Neuvrščenega gibanja, je smiselno, da je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti.

 

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

 

Na noben način si ne želim, da bi se današnji komentar sprevrgel v sveto preproščino nabijanja po postkolonializmu in globalizmu. Želim si, da zveni kot avtentični stud do korporacijskega kapitalističnega suženjstva. Želim si, da znova zasvetijo na južnem in severenem ozvezdju etični imperativi. Razstava izvrstno osvetli ideje kulturnih politik globalnega juga in Jugoslavije. Na njej vidimo, kako so bile pomembne kulturne in umetniške mreže, ki so povezovale jug z jugom. Ni vse na svetu zahodna kultura.

 

Razstava analizira in predstavlja Neuvrščeno gibanje skozi šestindvajset projektov, ki vključujejo vse od Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije, Šrilanke ... bralec portala+, naštej mi tri imena umetnikov ali umetnic iz Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije ali Šrilanke.

 

Ali človeštvo ne more zahtevati od sebe nekaj tako preprostega, kot so socialna pravičnost, enakopravnost ras, enakopravnost vseh treh spolov, omogočanje migracijskih tokov, omogočanje ekumenskih hotenj? Ali je mogoče to ta zaukazana lepota, ko države zahodne Evrope in ZDA zahtevajo od svoji javnih uslužbencev, da postanejo psi goniči ali celo lovci na ljudi, plačani po učinku?

 

Kolonializem, postkolonializem ali kapitalistični globalizem so v svoji sredici pogoltnost in genocidnost. Kolonializem je bil takšna vrsta družbenega odnosa, ki se je uveljavljal tako, da je uničeval in poniževal človeškost. Na začetku in na koncu kolonialnega procesa je klanje.

 

Kljub temu, da je izvrsten filozof zapisal "najsi je družba človeška ali živalska, vedno je to organizacija; ki implicira koordinacijo in na splošno medsebojno podrejanje elementov, ki jo sestavljajo", obstajajo v umetnosti in posledično v kulturi ljudje, ki nosijo v sebi projekcijo humanističnih teženj. Kolonizirane družbe XX. stoletja so tudi s pomočjo jugoslovanske emancipatorne energije izbojevale svoje neodvisnost. Jugoslavija je spodbujala upor, svobodno voljo združevanja in samostojnost odločanja. Vse to je vsebovala, le egoizma ne!

 

Potencirala je: kulturna osvoboditev je nujen pogoj za politično osvoboditev, družba bo svobodna takrat, ko bo sama sebi določila cilje, izhajajoč iz razsvetljenskih dosežkov revolucije. Pa tudi: kultura je eden od osrednjih inštrumentov zatiranja nesuverenih skupnosti.

 

Digresija: Postkolonialni svet Afrike, Azije in Južne Amerike je želel uveljaviti etični aparat prava, se pravi tistega, kar je prav! Naj vas spomnim: eden od postulatov neuvrščene politke je bila zahteva po vrnitvi ukradenih umetniških del velikih civilizacij iz zahodnih prestolnic nazaj v svet, kjer so umetnine nastale. Ali ni tako prav? Konec digresije.

 

Geslo dneva je bilo - postanimo moderni. V modernosti so si Neuvrčeni poiskali svoje norme udejanjajna in organiziranja. To je bila volja, ki je sama sebe kulturno normirala. Vsaka družbena organizacija je predvsem ustvarjanje organov, organov za sprejemanje podatkov, organov za njihovo preučevanje in preračunavanje in za odločanje. Družbena organizacija terja konstituiranje vsakovrstnih statistik in zahteva njihovo aktivno uporabo. Statistike vidno opisujejo družbeno dogajanje. Ko pogledate v te družbene senzorje Neuvrščenih družb, vidite vizualizirano neenakopravnost. Ko pogledate v statistike, vidite brutalno izkoriščanje surovin v svetu Neuvrščenih družb. Vidite množico raznorodno razcepljenih vibracij. Združene pa so proizvedele specifično enotnost. 

 

Neuvrščeni so skupaj prepletli svoje emancipatorne energije. Tudi v tistih svetovih, kjer so jim z ravnilom izrisali njihove meje. Za isto mizo je sedela v Beogradu leta 1961 zmagovita protikolonialna, protirasistična skupnost. 

 

Modernizem je vzpostavil združljiv sistem sprejemljivih kulturnih vzorcev. Ni bilo več potrebe po oponašanju "kolonialne arhitekture in safari stila".  Na soncu se vsi oblačimo v belo in nujno potrebujemo čisto vodo. Kolonialni zločinci so se seveda oblačili v safari obleke! Neuvrščeno gibanje je bilo kratkoročna politična taktika s strateškim ciljem osvajanja in ohranjanja svetovnega miru. Neuvrščeno gibanje je bilo vmesnik med kapitalistično produktno ponudbo in socialistično proletarsko stvarnostjo, ki je bila ekonomsko popolnoma neučinkovita.

 

Razstava obsega šestindvajset različnih projektov, od idej kulturnih politik, do zbirk in arhivov inštitucij, ki so bile in so še vedno neposredno ali asociativno povezane z Neuvrščenim svetom. Predvsem inštitucij, ki tematizirajo dekolonializem. Genij Levi-Strauss zapiše: "Nobena družba ni v celoti dobra, toda nobena tudi ni absolutno slaba; vse dajejo svojim članom določene prednosti, upoštevaje pri tem preostanek krivičnosti___."

 

Neuvrščeno gibanje je bilo izjemna združba, ki je bila v izhodišču plemenita, istočasno pa raznorodna, predvsem je bila oddaljena od konkretne ekonomske emancipacije. Vsak poskus družbene regulacije pa prej ali slej postane nasilje. In zdaj ključen obrat: Regulirati različne družbe z različnimi družbenimi dogovori pa navkljub vsemu pomeni uveljavljati duha časa, duha celote, pomeni vzpostavitev emancipatornih, humanističnih, mednacionalnih kulturnih vzorcev.

 

Rekli boste, vse to je le nostalgija: Ne - ni! Ogeljte si to odlično razstavo! Pa tudi če je nostalgija: ko izgovorim Neuvrščeno gibanje, pomislim na svoje otroštvo, ko prihodnost sploh še ni obstajala. Obstajali pa sta dve ladiji: ena je odletala na Luno, druga pa je plula proti Indiji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,557
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,610
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,470
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,865
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,351
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,484
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,152
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,235
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 892
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,105