Komentar

Jugoslavija, južna ozvezdja in poetika gibanja Neuvrščenih

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

28.04.2019 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   gibanje Neuvrščenih   razstava   Bojana Piškur   Muzej sodobne umetnosti   Levi-Strauss

Do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja so imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

V tem trenutku ni nikjer na svetu podobne razstave! Sestavljena je iz štirih kontinentov: iz Afrike, Azije, Južne Amerike in Jugoslavije. Sam nisem nikoli javno premišljeval in analiziral političnih gibanj ter konceptov držav, to mi moja religija preprečuje. Tudi tokrat bo tako. Toda razstava, ki je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani, kustodinje Bojane Piškur z naslovom Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih, je tako pomembna in posebna, da jo je nemogoče ne komentirati. Že to, da je postavljena v muzeju Sodobne umetnosti, da premišljuje umetnost in kulturo neuvrščenih, istočasno pa razstavlja sodobna umetniška dela, ki tematizirajo Neuvrščeno gibanje, je pomembno dejanje sodobnosti. Ne vem, če se zavedate, da so do začetka dvetdesetih let prejšnjega stoletja imeli v nekaterih naravoslovnih muzejih razstavljene "nagačene ljudi" iz kolonialnih dežel Južne Amerike.

 

Naj takoj že v uvodu izjavim osrednjo misel komentarja: Neuvrščeno gibanje je bil modernističen projekt, to je bila aktivna akcija globalne modernizacije sveta. Razstava osvetljuje pozabljene kulturne mreže, ki govorijo o drugačni modernosti. Ni bila vsa modernost po svetu enaka. Razstava bi morala biti kot takšna postavljena v muzeju Moderne umetnosti, ker pa vsebuje precejšen del umetnin sodobnih umetnikov, ki imajo za svoj motiv in vsebino kulturni material Neuvrščenega gibanja, je smiselno, da je postavljena v Muzeju sodobne umetnosti.

 

Naj znova pokažem svojo načelno pozicijo do države nasploh: Država ni nič drugega kot aparat prisile, ki ga izrabljajo patološke osebe s pomočjo predstavniške ideologije za svoje zle namene. Neodvisno od moje anarhistično levičarske volje sem se rodil v svet blokovske delitve na sovjetski in ameriški imperij. Zahodna Evropa je predstavljala v mojem otroštvu ameriško letalonosilko, vzhodna Evropa pa prostor, iz katerega je izhajal moj oče. Istočasno pa sem bil vrojen v iznakaženo resničnost kolonij. Ravno v tistem času so se afriški in azijski narodi osvobajali od zahodnoevropskih in ameriških zločinskih dominacij.

 

Na noben način si ne želim, da bi se današnji komentar sprevrgel v sveto preproščino nabijanja po postkolonializmu in globalizmu. Želim si, da zveni kot avtentični stud do korporacijskega kapitalističnega suženjstva. Želim si, da znova zasvetijo na južnem in severenem ozvezdju etični imperativi. Razstava izvrstno osvetli ideje kulturnih politik globalnega juga in Jugoslavije. Na njej vidimo, kako so bile pomembne kulturne in umetniške mreže, ki so povezovale jug z jugom. Ni vse na svetu zahodna kultura.

 

Razstava analizira in predstavlja Neuvrščeno gibanje skozi šestindvajset projektov, ki vključujejo vse od Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije, Šrilanke ... bralec portala+, naštej mi tri imena umetnikov ali umetnic iz Indonezije, Senegala, Gane, Alžirije ali Šrilanke.

 

Ali človeštvo ne more zahtevati od sebe nekaj tako preprostega, kot so socialna pravičnost, enakopravnost ras, enakopravnost vseh treh spolov, omogočanje migracijskih tokov, omogočanje ekumenskih hotenj? Ali je mogoče to ta zaukazana lepota, ko države zahodne Evrope in ZDA zahtevajo od svoji javnih uslužbencev, da postanejo psi goniči ali celo lovci na ljudi, plačani po učinku?

 

Kolonializem, postkolonializem ali kapitalistični globalizem so v svoji sredici pogoltnost in genocidnost. Kolonializem je bil takšna vrsta družbenega odnosa, ki se je uveljavljal tako, da je uničeval in poniževal človeškost. Na začetku in na koncu kolonialnega procesa je klanje.

 

Kljub temu, da je izvrsten filozof zapisal "najsi je družba človeška ali živalska, vedno je to organizacija; ki implicira koordinacijo in na splošno medsebojno podrejanje elementov, ki jo sestavljajo", obstajajo v umetnosti in posledično v kulturi ljudje, ki nosijo v sebi projekcijo humanističnih teženj. Kolonizirane družbe XX. stoletja so tudi s pomočjo jugoslovanske emancipatorne energije izbojevale svoje neodvisnost. Jugoslavija je spodbujala upor, svobodno voljo združevanja in samostojnost odločanja. Vse to je vsebovala, le egoizma ne!

 

Potencirala je: kulturna osvoboditev je nujen pogoj za politično osvoboditev, družba bo svobodna takrat, ko bo sama sebi določila cilje, izhajajoč iz razsvetljenskih dosežkov revolucije. Pa tudi: kultura je eden od osrednjih inštrumentov zatiranja nesuverenih skupnosti.

 

Digresija: Postkolonialni svet Afrike, Azije in Južne Amerike je želel uveljaviti etični aparat prava, se pravi tistega, kar je prav! Naj vas spomnim: eden od postulatov neuvrščene politke je bila zahteva po vrnitvi ukradenih umetniških del velikih civilizacij iz zahodnih prestolnic nazaj v svet, kjer so umetnine nastale. Ali ni tako prav? Konec digresije.

 

Geslo dneva je bilo - postanimo moderni. V modernosti so si Neuvrčeni poiskali svoje norme udejanjajna in organiziranja. To je bila volja, ki je sama sebe kulturno normirala. Vsaka družbena organizacija je predvsem ustvarjanje organov, organov za sprejemanje podatkov, organov za njihovo preučevanje in preračunavanje in za odločanje. Družbena organizacija terja konstituiranje vsakovrstnih statistik in zahteva njihovo aktivno uporabo. Statistike vidno opisujejo družbeno dogajanje. Ko pogledate v te družbene senzorje Neuvrščenih družb, vidite vizualizirano neenakopravnost. Ko pogledate v statistike, vidite brutalno izkoriščanje surovin v svetu Neuvrščenih družb. Vidite množico raznorodno razcepljenih vibracij. Združene pa so proizvedele specifično enotnost. 

 

Neuvrščeni so skupaj prepletli svoje emancipatorne energije. Tudi v tistih svetovih, kjer so jim z ravnilom izrisali njihove meje. Za isto mizo je sedela v Beogradu leta 1961 zmagovita protikolonialna, protirasistična skupnost. 

 

Modernizem je vzpostavil združljiv sistem sprejemljivih kulturnih vzorcev. Ni bilo več potrebe po oponašanju "kolonialne arhitekture in safari stila".  Na soncu se vsi oblačimo v belo in nujno potrebujemo čisto vodo. Kolonialni zločinci so se seveda oblačili v safari obleke! Neuvrščeno gibanje je bilo kratkoročna politična taktika s strateškim ciljem osvajanja in ohranjanja svetovnega miru. Neuvrščeno gibanje je bilo vmesnik med kapitalistično produktno ponudbo in socialistično proletarsko stvarnostjo, ki je bila ekonomsko popolnoma neučinkovita.

 

Razstava obsega šestindvajset različnih projektov, od idej kulturnih politik, do zbirk in arhivov inštitucij, ki so bile in so še vedno neposredno ali asociativno povezane z Neuvrščenim svetom. Predvsem inštitucij, ki tematizirajo dekolonializem. Genij Levi-Strauss zapiše: "Nobena družba ni v celoti dobra, toda nobena tudi ni absolutno slaba; vse dajejo svojim članom določene prednosti, upoštevaje pri tem preostanek krivičnosti___."

 

Neuvrščeno gibanje je bilo izjemna združba, ki je bila v izhodišču plemenita, istočasno pa raznorodna, predvsem je bila oddaljena od konkretne ekonomske emancipacije. Vsak poskus družbene regulacije pa prej ali slej postane nasilje. In zdaj ključen obrat: Regulirati različne družbe z različnimi družbenimi dogovori pa navkljub vsemu pomeni uveljavljati duha časa, duha celote, pomeni vzpostavitev emancipatornih, humanističnih, mednacionalnih kulturnih vzorcev.

 

Rekli boste, vse to je le nostalgija: Ne - ni! Ogeljte si to odlično razstavo! Pa tudi če je nostalgija: ko izgovorim Neuvrščeno gibanje, pomislim na svoje otroštvo, ko prihodnost sploh še ni obstajala. Obstajali pa sta dve ladiji: ena je odletala na Luno, druga pa je plula proti Indiji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
42
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,962
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,047
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,533
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,418
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,122
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,382
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806