Razkrivamo

Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)

V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaro, Levitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

26.04.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obrazi sežganega   Beletrina

Fotomontaža: portal+

Všeč mi je bila že od vsega začetka, a bila je Sipkotova – in mi smo sklenili, da se nekako držimo pravila: ne želi bližnjega ženske, saj je drugih dovolj; babo zmeraj dobiš, prijatelja pa ne.

Po pogrebu smo sedeli v salonu lepe hiše: Sipkotov oče, njegova teta, Robi, Rada in jaz. Pohištvo v staronemškem slogu, primerne podobe na stenah, majhni predmeti v vitrini, pogrnjena miza, na njej jedi in pijače, kozarci, skodelice, krožniki, vaza, svečnik. Če bi bil to film o Sipkotu, bi kamera primerno obletela navzoče, magnetofon bi sprejemal njihove samogovore, druga kamera pa bi iskala ilustracij po stenah in v vitrini; montažer bi iz vsega zlepil primeren filmček. Za začetek naše lepe planine, kjer se je ubil mladi planinec; za konec čedna fotografija rajnega in pogled na planine v okviru na steni. V drugem poizkusu sem začel tudi jaz z opisom oseb: oče, nekoliko siv, tršat, obvladujoč se, znan pravnik; predaval je zgodovino prava na univerzi; teta, zelo siva, koščena ženska, čustvena, brez znanega poklica; Robi, tenak, osebnost svoje vrste, izbrano oblečen, v tej družbi precej molčeč; Rada, čudežna bujnost ženskega telesa, in jaz, ki sem se moral venomer pogovarjati z očetom. Jedli smo, pili in jaz sem tudi kadil vmes; na mizo je prinašala debela Hana, dobri Sipkotov hišni duh.

 

Rada je sedela zraven mene, očetu nasproti. Pod dolgim miznim prtom je pritisnila svoje stegno ob moje. Prsi so se ji napenjale, oči iskrile, kar je kaj malo pristajalo na pogrebščino njenega dolgoletnega fanta (no, vsaj dve leti pa je hodila s Sipkotom).

 

V prvem zapisu, se spominjam, sem opisal najprej čudne spletke usode, ki je izračunala Sipkotovo smrt. S Sipkotom sva ležala na kopališču in se sončila; pogovarjala sva se z zaprtimi očmi; nič ne vem, o čem; a najine pogovorne teme so bile kaj preproste: ženske, šport, rekla-kazala v študentovskem klubu. Prišel je Milan. Ali grem z njim v hribe? Kdaj? Jutri. Bodi pameten, Milan, v tej vročini? Greš ali ne? Ne grem, ljubi Milan; raje se hodim kopat, igrat odbojko in uganjat norčije na kopališču. Pa nič, grem sam. Tu se je odločil Sipko, da gre z njim. Ne hodi, sem mu svetoval; februarja se je odpravil namesto mene Milko – in veš, da ga je zasul plaz. Mene čaka nekje gospa smrt. Če mene ni, pobere tistega, ki gre namesto mene. Sipko se je smejal in se zmenil z Milkotom, da gresta. Potem smo ju iskali skoraj teden dni. Nekdo ju je našel v grapi pod steno, koder sploh ni bil predviden vzpon. Očitno sta se zaplezala v dežju. Ko smo ju nosili na pokopališču, je zaudarjalo iz krst. Rada je tako resna stopala za svojci; čedna, ni kaj. Všeč mi je bila že od vsega začetka, a bila je Sipkotova – in mi smo sklenili, da se nekako držimo pravila: ne želi bližnjega ženske, saj je drugih dovolj; babo zmeraj dobiš, prijatelja pa ne.

 

V prvem zapisu – to se prav dobro spomnim – sem obravnaval pravi častni kodeks glede na odnose do žena in ljubic prijateljev; grozno. V drugem zapisu sem sicer opisal, kako se je prilepila s stegnom na stegno, a tu se je vse skupaj tudi nehalo. Zdaj bo pa čas povedati po pravici. Medtem smo vendar vsi dozoreli, celo papir.

 

Zdaj je izginil iz spomina pogovor z očetom; izginili so prihodi in odhodi Hane, ki je nosila na mizo; teta je ostala samo kot srebrno in črno ozadje (skoraj beli lasje in črna obleka); še Robi, naš stari družabnik, je obledel kot stara fotografija. Videz je bil čisto primeren, snažen, salonski. Prt je bil iz belega damasta z robom lepo razporejenih cvetlic v oranžni in modro-zeleni barvi. Čez ta prt so se srečevale moje besede z besedami Sipkotovega očeta; skromno obujanje spominov, droben dogodek z majhno šalo, vse zelo dostojanstveno, predvsem pa primerno trenutku. Teta se je zdržala pripomb, tu in tam je tehtno prikimala ali se otožno nasmehnila. Robi je poslal čez prt kak "jasno", "seveda", "kajpak" – čisto mehanično. Okrog belega prta družba kakor mora biti, brez pravih stikov, a po obliki sodeč – brezhibna.

 

Šele kasneje sem se domislil, da je Rada spustila roke pod prt nekoliko pred hudičevim trenutkom. Da izpolnim pogrebščino z besedami, sem pripovedoval očetu prirejeno zgodbico o najinih strahovih pred hudim očetom (ko sva lumpala s Sipkotom, in to tik pred izpiti); v tej pripovedi je bila resnična samo osnova, vse drugo je bilo prirejeno ušesu žalujočega očeta, ki je izračunal, koga bo povabil po pogrebu na pogovor (dekle, ki je ostalo sámo – dekle, ki ga za časa Sipkotovega življenja ni priznaval; to je bilo prvo junaško dejanje izdelane osebnosti Sipkotovega očeta), koga bo naposled le sprejel v družbo (prijatelje, ki so bili bližnji preminulemu sinu) – ni pa premislil, kaj lahko iz tega nastane (a to je bilo drugo dejanje junaštva); naročil je Hani, kaj vse naj pripravi za jelo in pilo. Nad belim prtom sicer ni zavladala prisrčnost, pač pa primernost, ki nastaja iz vsestranskih popustov zaradi izrednih okoliščin. Stari mož je bil res prizadet, imel je dobre namene, vedel se je zelo demokratično; vse, kar je valovilo nad prtom, je bilo trdno režirano, predvsem primerno.

 

Zdaj že toliko vem o sestavljanju besed, da se smehljam tistim, ki mislijo, da je najvažnejše tisto, kar se godi.

 

Namreč, Rada me je sprva rahlo prijela med nogami, potem me je božala, dobro vedoč, kje je kaj, začela mi je odpenjati hlače; oče je ravno pripovedoval neko zgodbo iz svoje mladosti (demokratično, "tudi mi nismo bili svetniki", ali kaj); ko je odpela tretji gumb; pogledal sem jo mimogrede: z bleščečimi očmi in še bolj bleščečimi zobmi izmed polodprtih ustnic je gledala naravnost v obraz pripovedujočega očeta.

 

Seveda, če bo kdo tole bral: nihče ne bo doživel isto kot isto, to ni mogoče. Prvič smo preveč različni po svojem miselnem in čustvenem ustroju. Drugič: zdaj nam paše to, tako, zdaj nekaj drugega, drugače. In še nesposobnost besede. Če ne bi tega istega pisal večkrat, tega morda sam ne bi vedel tako natančno.

 

Ko mi je odpela (v obrazu je imela veliko zanimanje za očetovo govoričenje) četrti gumb in segla v gate, nekoliko nervozno, raziskovala, skoraj nasilno, odkrila tisto, kar jo je zanimalo, potegnila tisto cev iz tekstila na prosto, pod sam prt, zgrabila ravno prav, potegnila kožo gor in dol; ko je uspela popolnoma, sem osupel zaslišal njen glas, namenjen očetu: "Tega mi pa ni nikoli pripovedoval …"

 

Ta pripomba je očeta prav prijetno razvnela.

 

Vražja roka, ki ve, kako se tej reči streže.

 

Oče, znamenit orator, kakor jih je malo v narodu brez tovrstne tradicije, je premolknil, zato da vidi odmev. Odmev sem moral biti jaz. V koreninah klinca ena stvar, na ustih druga; znajdi se. Iz dvoličnosti je treba prestaviti na igro. In kmalu zaključiti. Skoraj mi prihaja, pa mi zaradi očeta ne more priti. Skoraj sledim njegovi pripovedi, pa ne slišim več ko pol zaradi vražjega drkanja. Nisem ne tu ne tam; to so si ti hudiči dobro izmislili. Naivno žalujoča teta kima in si briše oči; veličastni pravnik govori čedalje bolj demokratično (saj z vsakim kozarcem raste njegova sposobnost); Robi ne ve, za kaj gre. Če mi pride – iz rok ji ga ne morem več vzeti –, bo vse v redu. Ata govori, lepo in artikulirano, baje ima celo neko vsebino, rep in glavo, kakor se reče. Leta te gledam, no, res te gledam skoraj dve leti, pa me takole iznenadiš; ko sem vajen, da iznenadim jaz. Kurba, zakaj si nehala? Že veš zakaj, a?

 

Rada, ona, tisto babje ščene, je natanko vedela, kdaj je treba nehati, kdaj mi prihaja, kdaj bi se lahko osvobodil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,612
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,395
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,277
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,190
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,744
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 577