Komentar

Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?

Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so si upali povedati stvari, ki nosilcem družbene moči niso bile všeč. Večinoma se vrhunski kandidati težko sprijaznijo s strankarsko hierarhijo in logiko političnega delovanja. Stranka, v kateri je predsednikova beseda zakon, kjer so sestanki vodstva stranke zgolj potrjevanje predsednikovih idej, kar se potem odvija še na vseh nižjih ravneh, takšno okolje odvrača samostojne in razmišljajoče osebnosti in če so že v stranki, se prej ali slej  umaknejo. Takšni ljudje tudi težko prenašajo prilizovanje predsedniku, klečeplazenje, kult osebnosti in ko vidijo, da v stranki pridobivajo na moči kimavci, ki so povrhu vsega znani po svoji primitivni govorici, nestrpnosti do drugače mislečih, je pot iz politike lažja.

02.05.2019 22:30
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   politika   Mihael Brejc   esej   Mills   Theodore Roosevelt   Cicero   negativna selekcija   skupnost

Če je politika okolje, v katerem prevladujejo manj sposobni, kjer so korupcija, arogantnost, nestrpnost, agresivnost nekaj vsakdanjega, je takšno okolje za odlične posameznike odbijajoče. 

Na pomembnih političnih položajih si želimo dobrih, sposobnih, verodostojnih, zaupanja vrednih in modrih osebnosti. Tudi korporacije vseh vrst, znanost, zdravstvo, šolstvo in tako naprej, bi imeli radi take ljudi. Toda človeški viri so omejeni in razpršeni po vsem svetu. V vsaki državi je določen odstotek takih in drugačnih. Povsod primanjkuje odličnih in zelo dobrih, še posebej v številčno majhnih državah. Vsak posameznik si želi takšno delo in delovno okolje, kjer bo lahko najbolje razvil svoje potenciale in kjer bo prišla do izraza njegova osebnost. Najsposobnejšim je pot v taka okolja večinoma odprta, manj sposobni pa ne morejo uspeti v okoljih, kjer se zahtevajo stvarni rezultati in se zato zaposlujejo na manj zahtevnih delovnih mestih in v politiki. Če je politika okolje, v katerem prevladujejo manj sposobni, kjer so korupcija, arogantnost, nestrpnost, agresivnost nekaj vsakdanjega, je takšno okolje za odlične posameznike odbijajoče.

 

Ko se je Theodore Roosevelt odločil, da se pridruži republikancem v eni od četrti New Yorka, so se mu kolegi posmehovali, češ "se boš res tako nizko spustil, saj v stranki prevladujejo pripadniki nižjih družbenih slojev". Seveda so bili člani tudi ugledni odvetniki in poslovneži, ki pa praviloma niso sodelovali v dnevnih aktivnostih stranke.

 

Uspešni posamezniki, ki imajo v svojem okolju visok ugled in materialni standard, pred seboj pa bleščečo kariero, se navadno ne odločijo za aktivno politiko. Ker so razgledani in bistri, tudi vidijo, kje so realni vzvodi moči. In če so sami v takšni poziciji, jim seveda še na misel ne pride, da bi ugleden položaj z velikim vplivom na politiko, zamenjali za okolje, za katerega javnost uporablja vse prej kot lepe besede. Če se tak človek spusti na spolzko področje politike, ga najbrž vodita želja po tem, da bi sam poskušal izpeljati stvari bolje, kot so to počeli pred njim, ali pa ga premami varljiva podoba slave.

 

Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so si upali povedati stvari, ki nosilcem družbene moči niso bile všeč. Večinoma se vrhunski kandidati težko sprijaznijo s strankarsko hierarhijo in logiko političnega delovanja. Stranka, v kateri je predsednikova beseda zakon, kjer so sestanki vodstva stranke zgolj potrjevanje predsednikovih idej, kar se potem odvija še na vseh nižjih ravneh, takšno okolje odvrača samostojne in razmišljajoče osebnosti in če so že v stranki, se prej ali slej  umaknejo. Takšni ljudje tudi težko prenašajo prilizovanje predsedniku, klečeplazenje, kult osebnosti in ko vidijo, da v stranki pridobivajo na moči kimavci, ki so povrhu vsega znani po svoji primitivni govorici, nestrpnosti do drugače mislečih, je pot iz politike lažja.

 

In tako v političnih strankah večinoma ostajajo ljudje, ki niso uspeli uresničiti svojih ambicij na poklicnem področju in vidijo politiko kot sredstvo, ki jim bo zagotovilo solidno plačilo in morda celo nekaj slave. Negativna kadrovska selekcija v strankah se nato le še nadaljuje, ko stranka prevzame oblast in na pomembna mesta v družbi postavi neustrezne ljudi. Javnost potem lahko vidi, da takšne ljudi na odgovornih položajih ne skrbi delovanje inštitucije, ki jo vodijo, ampka zgolj to, kako predsednik stranke ocenjuje njihovo delo. Redki posamezniki, ki mislijo, da je vendarle treba ravnati drugače, pa se podajo na trnovo pot ustanavljanja nove politične stranke.

 

Odlični kandidati se tudi ne želijo izpostavljati na volitvah, kajti prepogosto se zgodi, da niso izvoljeni oni, pač pa mnogo slabši od njih. Zakaj volilno telo tako ravna? Ker je množica in za množico je značilno, da je neumna in da ta neumnost raste z njeno velikostjo (Cicero). Množica je bolj naklonjena kandidatom, s katerimi se lahko identificira ali jih privlači s svojo zunanjostjo, glasom ali zabavljaštvom, manj pa ljudem, ki izstopajo od povprečja.

 

Millsa (1965, 228) je zanimalo  vprašanje, zakaj se posameznik odloči za politiko. V njegovi raziskavi so ameriški politiki zagotavljali, da se za položaj ne potegujejo, da bi vladali, ampak zato, da bi služili. Mills je prepričan, da je politika en sam boj za oblast in da ljudi, ki se odločijo za politiko, privlačijo volilne bitke, ugledne službe in častni položaji, skratka želja po družbenem ugledu in moči.

 

Če povzamem, številne okoliščine, družbene in osebne, vplivajo na odločitev posameznika za vključevanje v politične procese. Žal vsepovsod ugotavljajo, da v politiki ni dovolj ustreznih ljudi, da se odlični kandidati izogibajo političnega udejstvovanja in da pomanjkanje dobrih politikov ogroža razvoj družbe in države. Redki odlični posamezniki, ki se odločajo za politiko, pa so pogosto razočarani nad pomanjkanjem zavesti o tem, da je politika služenje in ne prostor samopašnosti, arbitrarnosti in korupcije. Menedžerjev je v izobilju, dobrih politikov, še posebej voditeljev, pa močno primanjkuje. Takšen trend, kot ga opažamo ne zgolj v mladih demokracijah, prispeva k marginalizaciji politike in s tem še bolj odvrača ustrezne kandidate od politike. Zato je tako pomembno, da v politiki še vztrajajo odlični posamezniki, ljudje, ki resnično želijo delati v prid skupnosti, ki čutijo odgovornost do vsega, kar se v družbi dogaja, in ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z državo v prihodnosti. 

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS).

 

Viri:

1. Mills, C. Wright: Elita oblasti, DZS, Ljubljana 1965

2. Roosevelt, T.: An Autobiography, Kindle Book, 1913 (1920)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
14
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,385
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,464
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,648
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,247
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,115
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,435
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,059
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,099
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,103
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,089