Komentar

1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji

Majniško deklaracijo lahko štejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit, tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija, četrti steber predstavlja ustava, peti steber pa predstavlja mednarodno priznanje Slovenije. Po majniški deklaraciji je vzcvetela slovenska država, a se kljub temu - ali pa nemara prav zato - sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

07.05.2019 22:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Majniška deklaracija   1989   Nova revija   pisateljska ustava   Tone Pavček   Kongresni trg   JLA   SZDL   Berlinski zid   Slovenija   država

Samostojna Slovenija je bila za silo sprejemljiva tudi za "stare sile", ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA, medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic.

 

1. 

 

Majniško deklaracijo smo v moji pisarni na nekdanji FSPN (današnji FDV) sestavili France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer, Ivo Urbančič in jaz, nekaj dni pozneje - natanko 30 let nazaj - pa jo je na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček. Pavčka smo prosili za branje, ker je bilo Društvo slovenskih pisateljev prvi podpisnik deklaracije in ker nismo želeli, da bi jo razlagali kot programsko lastnino katerekoli od štirih strank (Demokratična, Kmečka, Socialno-demokratska zveza in Krščansko-socialno gibanje), katerih podpisi so sledili podpisu pisateljev. To se je dogajalo na nekakšni javni seji Školčeve ZSMS in novih političnih strank, ki je bila prvotno posvečena protestu zoper prvi poskus JLA, da v sodelovanju s tedanjo uradno slovensko politiko disciplinira naše domoljubno in svobodoljubno gibanje. Tu mislim na znano sramotno zgodbo, ki je znana kot proces proti četverici JBTZ. 8. maja 1989 (torej precej pred padcem Berlinskega zidu) je bilo na Kongresnem trgu protestno zborovanje zaradi odhoda Janeza Janše v zapor. Na zborovanju je v imenu Odbora za varstvo človekovih pravic govoril Igor Bavčar, v imenu opozicijskih strank, ki so pozneje oblikovale koalicijo Demos, pa njihovi predsedniki.

 

Da je večina razsodnih Slovencev izgubila zaupanje v socialistično Jugoslavijo, sta pred Majniško deklaracijo dokazovala eksplozivna pojava 57. številke Nove revije in t.i. pisateljske ustave; po Majniški deklaraciji pa so to nezaupanje dokončno potrdili prve demokratične volitve in plebiscit. O tej zadevi sva si nekaj elektronskih sporočil izmenjala s starim prijateljem, ki je ugleden zgodovinar. Eno od teh prijateljevih sporočil se glasi:

 

"Sprašujem pa se, ali so v Majniški deklaraciji zapisana stališča res celo mnoge med našimi generacijskimi vrstniki motila predvsem zaradi njihove demokratične komponente, ali pa ni morda res, da so jim bila tuja zato, ker razpada Jugoslavije preprosto niso mogli sprejeti. V tej zvezi vidim tudi mnogo analogij z majniškim gibanjem in prelomom leta 1918." [1] 

 

 

Gre za nenavadno in nepričakovano vprašanje. Ali so bila stališča Majniške deklaracije moteča, tuja in nesprejemljiva zaradi svoje "demokratične komponente" ali zaradi "razpada Jugoslavije"? Ali pa - non solum, sed etiam - ne samo zaradi demokracije, ampak tudi zaradi razpada Jugoslavije? Glede na to, da je Majniška deklaracija napovedala politične usmeritve in odločitve, ki so se uresničile oz. potrdile kot bolj ali manj nesporna zgodovinska dejstva, se postavlja drugo vprašanje: ali ne gre za nekakšno zanikanje tako rekoč objektivno nespornih dejstev? Ko bi šlo za zanikanje nespornih dejstev, bi pri tistih (generacijskih vrstnikih), ki jih zanikajo, šlo za znani psihološki oz. psihiatrični pojav, ki se mu reče faza zanikanja.

 

Morda pa je zadeva še bolj zapletena. Če je razpad Jugoslavije popolnoma nesporno dejstvo, to nemara ne velja stoodstotno za demokracijo. Morebitni dvom naših generacijskih vrstnikov glede demokracije je mogoče razlagati na najmanj dva načina:

 

1. da se je napoved Majniške deklaracije glede demokracije sicer uresničila, vendar je bila ta uresničitev moteča, ali

 

2. da se napoved Majniške deklaracije o demokraciji dejansko ni uresničila.

 

 

Ta druga razlaga pomeni kritiko dosežkov Majniške deklaracije in t.i. slovenske pomladi v celoti. In v resnici je slovenska demokracija obremenjena z mnogimi pomanjkljivostmi v zvezi z bankami, pravosodjem, volilnim sistemom, šolstvom, zdravstvom; predvsem pa v zvezi s t.i. izključevanjem posameznikov in skupin, s katerimi se ne strinja vladajoča koalicija; in v zvezi z zaničevanjem meritokracije, tj. sistema izbiranja, napredovanja in nagrajevanja v državni upravi.

 

 

2. 

 

Majniška deklaracija je prehitela t.i. Temeljno listino Slovenije, ki so jo (27. junija 1989) sestavili za bolj ali manj prozorno zaveso Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ta listina je bila oprezna. Zagovarjala je "demokratično državo suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije" in napovedala, da bi živeli "samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin … " [2] Za avtorje Temeljne listine se Jugoslavija, samoodločba naroda in demokracija - podobno kot za avtorje Ustave iz leta 1974 - niso izključevale.

 

Majniška deklaracija je bila moteča, tuja in nesprejemljiva za avtorje in privržence Temeljne listine, ki so zagovarjali jugoslovansko Slovenijo. Ti so si logično prizadevali, da se Majniška deklaracija ne bi uresničila, ali pričakovali, da se vsaj ne bi uresničila v celoti. Njihovo prizadevanje je bilo skladno z nekaterimi njihovimi zgodnejšimi prizadevanji. Enako so si bili  prizadevali, da se ne bi uresničila nacionalni program iz Nove revije (1987) ali t.i. pisateljska ustava (1988).

 

Ob tem je najbrž treba dopustiti razlago, da je bila samostojna Slovenija za silo sprejemljiva tudi za "stare sile" (ki so se bolj kot domačih konkurentov bale Miloševića in generalov JLA); medtem ko tega ni mogoče reči za demokracijo, svobodo in spoštovanje človekovih pravic, torej za drugi del velikega programa Majniške deklaracije, Demosa, navsezadnje tudi ustave 1991.

 

O demokraciji so razpravljali diktatorji in generali, komunisti in disidenti, poleg njih pa vsi veliki filozofi, začenši s Platonom. Ta ima demokracijo za predzadnjo najboljšo ali drugo najslabšo obliko režima. Zanjo je značilen populizem, v njej pa vlada drhal. "Demokracija", piše Platon v Državi, "je čudovita državna ureditev, anarhična, pisana, ki vsem brez razlike, enakim in neenakim podeljuje nekakšno enakost." Navsezadnje demagogi odstranijo najboljše državljane in ustanovijo tiranijo. Tako nekako se je zgodilo tudi v Jugoslaviji, škodo pa so (ne nekaznovano) popravljali Pitamic, Đilas, Pirjevec, Bučar, Pučnik in še nekateri, ki so predstavljali navdih za Majniško deklaracijo

 

 

3.

 

Majniška deklaracija, gibanje slovenske pomladi in Demos so bili povezani s koncem hladne vojne, ki je z vso nazornostjo nastopil s padcem Berlinskega zidu novembra 1989, uradno pa leto pozneje s pariško listino KVSE o novi Evropi. Temu koncu je z razpadom Sovjetske zveze dve leti pozneje sledil konec socializma. Socializem težko preživi brez vojne, kar se je pokazalo s tem, da je konec II. svetovne vojne tako rekoč neopazno prešel v začetek hladne vojne. V socialističnih državah, tudi pri nas, se je praznovanje konca II. svetovne vojne združilo s praznovanjem začetka hladne vojne.

 

Majniška deklaracija je bila - navsezadnje podobno kot Koroščeva iz leta 1917 - povezana s koncem vojne, konec vojne pa pomeni spravo. Ob koncu vojne je neizbežna sprava. Najbrž ni naključje, da je Demos vztrajal pri spravi in da so nasprotniki sprave nasprotovali tudi koncu hladne vojne.

 

Privrženci kontinuitete so - značilno - najbolj ogorčeno zavračali dvome glede poimenovanja konca druge svetovne vojne kot osvoboditve. Ogorčene so bile in so še vedno polemike oz. dileme v zvezi s praznovanjem začetka ali konca hladne vojne. Količina proslav začetka hladne vojne nemara desetkrat presega količino prireditev, ki so posvečene koncu hladne vojne.

 

Ne glede na vse povedano, lahko Majniško deklaracijo štejemo kot prvi (sicer ne povsem zanesljiv) steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in plebiscit (1990), tretji steber predstavljata vojna za Slovenijo in Brionska deklaracija (poletje 1991), četrti steber predstavlja ustava (konec leta 1991), peti steber predstavlja mednarodno priznanje Slovenije (konec 1991 in začetek 1992). [3]

 

V vsakem primeru je potemtakem po majniški deklaraciji vzcvetela slovenska država, se zaščitila s plebiscitom in ustavo, se razcvetela s svojim tolarjem, s svojo vojsko in diplomacijo … Kljub temu ali nemara prav zato se sprašujemo, ali se je slovenska država posrečila, ali se ni posrečila?

 

Za zanesljiv odgovor na to vprašanje in na vprašanja prijatelja zgodovinarja bo najbrž treba počakati do naslednje okrogle obletnice.

 

________________

[1] To je citat iz elektronskega sporočila, v katerem se je ugledni slovenski zgodovinar dr. Peter Vodopivec 26. aprila 2019 piscu teh vrstic zahvalil za (tj. odklonil) vabilo k sodelovanju na prireditvi/okrogli mizi Slovenske matice ob 30. obletnici Majniške deklaracije (8. maja 2019).

 

[2] Besedilo Majniške deklaracije je preprostejše. Govori o "suvereni državi slovenskega naroda", o samostojnem odločanju "suverene države o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope" in o "demokraciji, ki vključuje politični pluralizem".

 

[3] Peter Jambrek je v osebnem sporočilu piscu teh vrstic predlagal za spoznanje drugačno "arhitekturo": "Jaz praviloma pišem o 'petletnem zgoščenem zgodovinskem času' od februarja 1987 (izid Prispevkov za nacionalni program) do nekako februarja 1992 (mednarodno priznanje). 

1. Za prvi steber pa štejem 'nacionalni program' demokratične, ustavne in državne osvoboditve (57 NR, pisateljska ustava in Majniška deklaracija), nato pa 

2. prve demokratične volitve (april 1990),

3. plebiscit (skupaj z razglasitvijo suverenosti preko TUL in UZITUL - dec 1990 - jun 1991), 

4. sprejem ustave (dec 1991) in 

5. mednarodno priznanje (do sprejema v OZN). 

 

NOB (maj 1940 do maj 1945) pa štejem za enega od 'bojev' v 'večstoletnem boju Slovencev za osvoboditev' (preambula ustave), ki pa se ni zaključil z osvoboditvijo, ampak z režimom 'v katerem so bile hudo in množično kršene temeljne človeške in nacionalne pravice' (US) … "

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,557
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,610
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,470
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,865
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,351
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,484
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,152
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,235
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 892
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,105