Komentar

Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!

Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa utegne doseči razsežnosti kolektivne histerije. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo na političnem bazarju pojavila Jugoslovanska stranka, ki bo še bolj slavila titoizem, še bolj objokavala smrt SFRJ kot to že tako ali tako počnejo vse današnje parlamentarne stranke - z izjemo Nove Slovenije in SDS. Nostalgija za propadlim socializmom in Jugoslavijo je v Sloveniji vsako leto večja in postaja svojevrstni sociološki fenomen, ki vzbuja pozornost tudi v mednarodnih znanstvenih krogih.

08.05.2019 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SFRJ   Jugoslavija   Velebit   Slovenija   jugonostalgija   Yugo   svoboda   Evropa   človekove pravice   socializem   Magnifico   Mamula

Ko daš ljudem enkrat svobodo, jo sprva sicer povohajo in pravijo, da jih osrečuje, potem pa sčasoma ugotovijo, da se v njej ne znajdejo najbolje in da je največja svoboda, ki jo potrebujejo, pravzaprav avtomobil, vse ostalo - od volitev, referendumom, parlamentarne demokracije, do ustavnega sodišča in človekovih pravic - pa so stvari, ki jim v bistvu ne pomenijo nič!

Izobešanje jugoslovanske zastave na Velebitu se zdi eno bolj iracionalnih dejanj slovenskih turistov v tujini v zadnjem času, a v resnici posebej niti ne preseneča. Vsako leto je pač huje. Ko smo se pred kakšnim desetletjem ravno privezovali na rivi v Komiži, sta v zaliv pripluli čarterski jadrnici, polni alkoholiziranih Slovencev, ki so postrojeni na krovu glasno peli "Druže Tito, mi ti se kunemo". Domačini, ki so v lokalih na rivi preganjali fjako in srkali popoldanski gemišt, so dvigovali glave in se začudeni spogledovali. Kaj se je dogajalo kasneje, ne vem, saj smo po kratkem razmisleku odvezali barko in se preselili na bližnje in neprimerno mirnejše Biševo. Da bi preostanek dneva in po možnosti še celo noč poslušali pijano sonarodnjaško sodrgo brez kančka glasbenega okusa, je bilo enostavno preveč za nas ...

 

Kaj vse se je moralo zgoditi v glavah Slovencev v zadnjem desetletju, je pravzaprav tudi nevrološki fenomen. Če so po eni strani - tako neizpodbitno dokazujejo podatki Eurostata - krepko povečali svoj življenjski standard, pa so se na drugi strani okrepili tudi pacienti, ki trpijo za jugonostalgijo. Naj izraz "pacienti" ne bo razumljen pejorativno; jugonostalgija je po vseh kriterijih dovolj iracionalna, da jo lahko označimo za bolezen sui generis, kar poenostavljeno posledično pomeni, da so jugonostalgiki - pacienti. In samo pacient je zmožen na Velebitu, kjer so v začetku devetdesetih potekali srditi boji hrvaških sil s krajinskimi uporniki, izobesiti zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. S kakšnim (posebnim) razlogom bi človek lezel na to gorovje in tam v tla zapičil zastavo razpadle, mrtve države? Naj se še tako trudim, vendar racionalnega razloga za to pri najboljši volji ne morem najti.

 

 

Slovenija postaja fenomen zaradi neverjetne jugonostalgije, ki je presegla vse meje.

 

 

Seveda so južni sosedje skočili v zrak. Zanje SFRJ nikoli ni bila neka "intimna odločitev", če parafraziram najmanjšega slovenskega domoljuba. Za razliko od Slovencev, ki so po zaslugi svoje partijske vrhuške do zadnjega oportunistično-pragmatično taktizirali, so Hrvati komaj čakali, da se znebijo socializma in srbske hegemonije, ki se je pod Alpami neprimerno manj čutila kot na Hrvaškem. Zato je še danes tam stopnja senzibilnosti na neosocializem neprimerno višja kot v ljudski republiki Sloveniji.

 

Ko me hrvaški prijatelji sprašujejo, od kje in zakaj tak neverjetni jugoslovanski resentiment pri Slovencih, jim fenomen običajno razložim iz več zornih kotov. Nedvomno je ključni razlog zanj odkrita politična naklonjenost socializmu, titoizmu in vsemu, kar je povezano z obdobjem 1945-1990. Kaj vse vključuje takšno poveličevanje, naravnost imenitno pokaže tista razvpita komunistična parada v Stožicah pred leti. Če si v Sloveniji, za katero sem že pred leti v Financah zapisal, da včasih deluje kot "zadnja komunistična država v Evropi", v političnem smislu neokomunist oziroma privrženec jugoslovanskega socializma, potem si "mainstream", torej "normalen". Takšni nazori so vsako leto bolj samoumevni. Bistvena razlika s Hrvaško, denimo, je ravno tu: tam si s takšnimi nazori alternativec, čudak in politični obskurnež. Zaradi tega tudi takšne reakcije, ko je Slovenec na Velebitu med prvomajskimi prazniki izobesi zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pri nas je to postalo nekaj normalnega, morda že celo zaželjenega. Telekomov portal Siol je denimo včeraj objavil celo anketo o tem, katera zastava je ljudstvu ljubša, slovenska ali jugoslovanska. Rezultat se zdi šokanten, a morda niti ni tako daleč od resnice:

 

 

Je možno, da skoraj tričetrt Slovencev v sebi še vedno čuti nostalgijo za Jugoslavijo? (Foto: Siol.net)

 

 

Prva reakcija na rezultat ankete, kjer je več kot 70 % ljudi jugoslovanski zastavi dalo prednost pred slovensko, je zagotovo šok. Za tiste, ki poskušamo globlje razumeti družbene in socialne procese v ljudski republiki Sloveniji, sicer malce manjši, toda vseeno je nepredstavljivo, da 15 let po vstopu v Evropsko unijo in sredi nesporne gospodarske konjunkture toliko ljudi povzdiguje čase, ko so bile trgovine prazne, avtomobili so se vozili na bone, potovali so redki srečneži, okolje, reke in zrak so bili zasvinjani, človekove pravice zgolj programska norma, politični pluralizem in demokracija pa sta bila označena za otroka degenerirane kapitalistične družbe.

 

Mar ni zanimivo, da ko daš ljudem enkrat svobodo, jo sprva sicer povohajo in pravijo, da jih osrečuje, potem pa sčasoma ugotovijo, da se v njej ne znajdejo najbolje in da je največja svoboda, ki jo potrebujejo, pravzaprav avtomobil, vse ostalo, od volitev, referendumom, parlamentarne demokracije, do ustavnega sodišča in človekovih pravic pa so stvari, ki ljudem v bistvu ne pomenijo ... nič. Da ne omenjamo spremenjenega ekonomskega sistema, tj. kapitalizma, s katerim je marsikdo v zadnjih (skoraj) treh desetletjih poslovno zelo uspel, in to na pošten način, na drugi strani pa je bržkone še več ljudi, zlasti tistih, ki so v socializmu že "oddelali" nekaj delovne dobe, v kapitalizmu začutilo nelagodje in sčasoma prišlo do zaključka, da jim je bilo v samoupravnem socializmu dejansko bolje, lepše.

 

Zakaj? Zato, ker lenoba in nedelo nista imeli nikakršnih posledic (v SFRJ uradno ni bilo niti enega brezposelnega, pa tudi stavke, ki se ji je reklo "protestna prekinitev dela", sistem ni toleriral vse do konca osemdesetih), kar je pomenilo, da je bila to stopnja odgovornosti neprimerno nižja kot danes. Pa še z lastnino ni bilo težav, saj je obstajala t.i. družbena lastnina, ki je bila od vseh, a hkrati tudi od nikogar. 

 

 

Paradni konj jugoslovanske avtomobilske industrije je bil znan kot "the worst car in history". Prevod ni potreben.

 

 

Jugoslovanski socializem je bil eden izmed najbolj perfidnih avtoritarnih sistemov 20. stoletja. Ljudstvu, imenovanem tudi delovni ljudje in občani, je dal ravno toliko "pravic" in "svoboščin", da se ni uprlo. Podobno kot v ekonom-loncu obstaja ventil, ki preprečuje, da bi eksplodiral, je v SFRJ obstajal izjemno dobro preračunan sistem drobnih uslug, pomoči, podkupovanj in vsega tistega, čemur na jugu genialno pravijo "nadmudrivanje". Jugoslovani so imeli vse, celo lastno domačo avtomobilsko znamko Yugo, vendar je šlo za večinoma ničvredne stvari, ki v nekih normalnih tržnih zakonitostih enostavno ne bi preživele nobene konkurence. Z nekaj redkimi izjemami (ki so se kot blagovne znamke ohranile do danes) je socialistična ekonomija SFRJ predstavljala napol avtarkijo, kajpak ob tradicionalnem kompleksu sever - jug, kar je pomenilo, da industrijsko razvitejši del države ekonomsko (in socialno) izkorišča poljedelski jug. Če koga zanima, kako je slovenska industrija suženjsko izkoriščala delovno silo iz Bosne, naj si prebere knjigo Nihče, avtorja Mehmedalije Alića. Ali kot je nekoč priznal nek slovenski gradbeni baron: Če smo imeli na izbiro, ali naj kupimo nov bager iz Nemčije ali pa iz Bosne pripeljemo avtobus delavcev, smo se običajno odločili za to drugo varianto.

 

Ali današnji jugonostalgiki podpirajo izkoriščanje južnih republik? Se jim dopade suženjsko ravnanje z gradbenimi delavci? Kaj menijo o neokolonialni politiki SFRJ do afriških držav, od koder je Titova federacija poceni uvažala surovine, v zameno pa jim je admiral Mamula prodajal orožje, da so se lahko šli krvave državljanske vojne? Ne glede na to, koliko je vprašanj, so odgovori vedno neprijetni in kruti, saj uničujejo zlagano podobo brezmadežne, takorekoč sanjske družbe, dežele šampionov, kot prepeva Magnifico v The Land of Champions. Ja, v športnem smislu vsekakor ... v vseh ostalih pa ne bomo našli nobenih razlogov za poveličevanje SFRJ.

 

In zato je vsa jugonostalgija v bistvu žalostna samoiluzija tistih, ki so bodisi žrtve velike politične manipulacije, bodisi zavestno sodelujejo v tej šaradi. Prvi se mi smilijo, druge pa iskreno preziram. Kajti to so razvajenci, ki s polnimi riti kapitalističnih dobrin serjejo po Evropski uniji, demokraciji, človekovih pravicah, ob tem pa povzdigujejo titoizem in SFRJ. Zanje je to pač le igra, zabava, "fora". Iphone in Goli otok pač nista iz iste zgodbe in nikoli ne bosta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
56
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
4
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,386
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,060
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 706
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885