Komentar

Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč.

 

09.05.2019 23:20
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   politika   stranke   politiki   kvalifikacije   Machiavelli   demokracija   oblast

Noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot to velja za poklic politika.

Morda se sliši protislovno, a prav v mladih demokracijah je politka nekaj slabega. Pričakovali bi, da se bodo ljudje po dolgih desetletljih komunistične diktature v novem, demokratičnem okolju zavzeli za to, da državo vodijo res najsposobnejši. Pa ni tako. V Sloveniji se je zgodilo, da je dolgoletni komunistični veljak in zadnji predsednik komunistične partije postal predsednik republike in bil zlahka ponovno izvoljen. Praktično vse ključne položaje v gospodarstvu, javnem sektorju in medijih je obdržala prejšnja politična elita. Novi obrazi v politiki so bili neizkušeni, dostikrat zelo nespretni, preveč je bilo tudi nestrpnosti do drugače mislečih, skrajneži pa so samo še poslabšali ugled novih politikov. Vodstva novih političnih strank so imela množico intelektualcev, ki pa niso imeli političnih izkušenj. Kdor je nastopal proti starim silam, ki so si medtem nadele nova imena, je prej ali slej doživel stigmatizacijo. Številni so odnehali, nekateri so se prilagodili, le redki pa vztrajajo. V centrih družbene moči so ostali spretneži, ki so poskrbeli zase, za državo pa jim je bilo le toliko, kolikor jim je kot institucija koristila. In tako ni nič čudnega, da v mladih demokracijah primanjkuje pravih politikov. Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev. Če hočemo resnične spremembe v politiki, se morajo bistveno spremeniti politične stranke in njihova vodstva, pa tudi mediji.

 

Največjo odgovornost za tako stanje imajo politične stranke, kjer se odvija ključni del politične socializacije. Gre namreč za proces pridobivanja znanja, vedenjskih vzorcev in drugih specifičnih dejavnikov, ki so tipični za konkretno stranko. Stranka ima svoj politični program, kjer poudarja svoje vrednote, ideološke temelje in ključne smeri delovanja. Stranka ima svoje organe in interne predpise, po katerih se mora ravnati članstvo. Ima svojo terensko organiziranost, ima podmladek, svoj časopis in spletni portal.

 

Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Tako bo sploh lahko razvijala demokratično politično kulturo. Tu pa se v novih demokracijah pošteno zatika. Če je stanje duha v družbi polno ostalin prejšnjega režima, se to pozna tudi v političnih strankah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili nekoč člani komunistične partije, hote ali nehote izkazujejo elemente avtoritarnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, zavračajo, ponižujejo in smešijo vse, ki niso skladni z njihovim mnenjem, sovražno so razpoloženi do drugih strank in ne izbirajo sredstev, da bi povečali svojo moč. Če tako ravna predsednik stranke, tako ravna tudi članstvo in v parlamentarnih debatah in v javnosti posnema svojega vodjo, da bi tudi tako jasno pokazalo svojo pripadnost. Novinci v stranki in podmladek pa samo ponavljajo to, kar vidijo in slišijo. In tako politična stranka ne utrjuje demokratične politične kulture, ampak ohranja stare vzorce, značilne za komunistično diktaturo.

 

Politične stranke se zelo počasi spreminjajo, kot tudi nezrela demokracija počasi zori. Potreben je drugačen pristop pri postopkih privabljanja novih članov in tudi v izbirnih postopkih za politične funkcije. Resda politične stranke ni mogoče primerjati s podjetjem ali katerokoli drugo organizacijo, vendar pa bi bilo narobe, če ne bi uporabili znanj s področja človeških virov, ki so na vseh drugih področjih izkazala svojo koristnost. Preden se v podjetju odločijo za določenega kandidata, temeljito pregledajo vso njegovo dokumentacijo in v izbirnem postopku preverijo njegove zmožnosti. Seveda si to lahko privoščijo, saj je kandidatov vedno več, kot pa je prostih delovnih mest. V političnih strankah pa so veseli vsakega, ki se jim želi pridružiti. Zato je razumljivo, da so pri vstopu v stranko popustljivi. Toda od tu naprej bi morali slediti zahtevam poklicnega profila politika, se pravi njegovim zmožnostim (kompetencam). Zaenkrat lahko rečemo, da noben poklic ne daje toliko moči in vpliva in hkrati zahteva tako minimalne kvalifikacije, kot je poklic politika.

 

Raziskav in literature o poklicnem profilu politika je presenetljivo malo, toda če povežemo teoretske vire z izkustvom, lahko nanizamo nekaj ključnih kompetenc politika. Najprej pričakujemo, da ima vsak politik svoj poklic, biti mora primerno izobražen, pomembna je široka razgledanost, važne so življenjske izkušnje, skratka, govorimo o osebni integriteti posameznika, o njegovi zrelosti za razumevanje razmer v družbi in njegovega položaja v njej. Potem pa sledijo specifične kompetence politika, kot so empatija, sposobnost komuniciranja, lojalnost, sposobnost ločevanja med bistvenim in nebistvenm, logično mišljenje in seveda modrost.

 

V politiki so pomembne tudi fizične značilnosti kandidata; kako zgleda, kako se oblači, kakšen glas ima, nasmeh itd. Idealna bi bila kombinacija njegovih zmožnosti (kompetenc) in zunanjih značilnosti. Vendar tudi taka idealna kombinacija še ne pomeni, da bo kandidat izvoljen.

 

Kako uveljaviti navedene zahteve pri izbiri kandidatov za politične funkcije, je zahtevno vprašanje. Največ bi v tem pogledu lahko naredili predsedniki strank. S svojo avtoriteto bi lahko spremenili sedanje slabe prakse, ali pa vsaj začeli sprememebe pri podmladku stranke, nato v lokalnih okoljih in končno še na vrhu. Logična bi bila obratna pot, vendar manj verjetna. Najbrž bi predsedniki strank težko upoštevali nasvete Machiavellija, ki govori o tem, da mora vladar ceniti sposobnost in dajati zavetje talentiranim ljudem (Machiavelli, 1990, 82), in precejšna verjetnost je, da ne bi verjeli zapisom o Sulejmanu Veličastnem (1520-1566), ki naj bi pri imenovanju na pomembna mesta zelo skrbno analiziral sposobnosti kandidata. Bogastvo, družinske vezi in položaj na družbeni lestvici, priporočila in popularnost, vse to za sultana ni bilo pomembno. Značaj človeka, njegove osebne lastnosti, značilnosti in dispozicije so bile osnova za imenovanje. Ljudje so napredovali samo po sposobnosti (Muharemi, 2012, 49).

  

Končno naj omenim izjemno pomembno vlogo medijev v političnem življenju družbe. To je sicer obsežna in zapletena tema, ki presega namen tega zapisa. Zato naj le izrazim pričakovanje, da bi mediji le morali prepoznati kakovostne kandidate in jim nameniti ustrezno pozornost. Ne pa, tako kot danes, ko sledijo naročilom lastnikov in povzdigujejo povprečnost ali celo podpovprečnost, kakovstnih kandidatov pa niti ne omenjajo. Rumenilo, ki preveva celo nacionalne medije, škoduje demokraciji in je odraz nizke politične kulture medijev. Navadno se politična kultura in kultura medijev prekrivata.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS). 

 

Viri:

1. Machiavelli, N.:Politika in morala, Slovenska matica Ljubljana 1990

2. Muharemi, A.: Turska, Novi Liber, Zagreb 2012

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,153
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,220
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,305
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,638
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,029
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,418
07/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,735
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,245
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,500
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,872