Razkrivamo

"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

10.05.2019 21:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Stalin   Italijani   mučenje   OF

Po tedanji Bleiweissovi ulici, vstran, v neko vilo, pred katero je straža, napis Carabinieri Civili, čez dvorišče, v vežo in po stopnicah v klet, kamnite stopnice, medla luč, sunek od zadaj, da sem poletel po zraku na betonska tla hodnika spodaj, kljub vklenjenim rokam sem se le nekako ujel, pa nekaj brc z leve, nekaj z desne, nekaj krikov, psovk, vstani, kuzlin sin! Prekleti grog, zaradi katerega sem se ujel; a tudi dobri, prijazni grog, ki mi je otopil telo, da ni čutilo brc in udarcev tako močno, kakor bi jih sicer.

 

Nekaka miza, za njo debel karabinjer. Lisice z rok. Papirje! Nimam. Dve na gobec. Ime, priimek! (Pripravljene podatke izpovem.) Kje stanujem? (Povem neki naslov, jasno in kratko; seveda bodo ugotovili, da to nisem jaz in da ne stanujem tam, a potem bomo videli naprej.) Zapisali so, kar sem jim povedal. Potem so me porinili v manjšo sobo, kjer je (spet) stala miza, stol in (zelo pomenljivo) obešalnik za plašče in klobuke, kjer je visela nekakšna žalostna marela. Žarnica je bila nekoliko močnejša. Giuseppe (ali kaj) v sivi obleki je sedel za prazno mizo in me gledal, ob meni sta stala dva prav neprijetna tipa z močnimi črnimi obrvmi, nizkim čelom in mračnim pogledom. Zakaj sem bežal? Ker nisem imel pri sebi legitimacije. Namignil je z glavo – in z obeh strani je začelo leteti po meni. Ječal sem, kričal, padel. Čeprav ne bi bilo treba: vse skupaj ni bilo toliko, kolikor sem jih včasih skupil na boksarskem dvoboju, ki sem ga dobil. Pri udarcu v želodec sem se naredil, ko da me je spravil ob sapo, in sem za vsak slučaj padel. Uvidel sem, da ti ljudje sploh ne znajo zelo dobro svojega poklica. Ležal sem na tleh, držal sem se za želodec, pazil, da je ne bom dobil v gobec z nogo: a za strokovnjaka vse skupaj ni bilo vredno besede. Nad menoj je stal razkoračen veliki šef, kričal je name, spraševal me je nekaj o oef, psoval me je, jaz pa sem stokal, ječal in (izpod trepalnic) pazil na nadaljevanje. Postavili so me na noge (delal sem se, da ne morem stati), kričali so name, dobil sem spet od leve in od desne, a vse skupaj me je prepričalo, da se jim sploh ne ljubi tolči kaj posebno zares. Prevaral sem jih, no, to že, a tudi njim ni bilo posebno do kakšne velike zmage nad menoj. Jezilo me je samo, da je eden od obeh goril brcal tja proti jajcem, zadel ni, lahko pa bi. Z zadoščenjem sem opazil, kako mi teče kri iz nosa. To jih bo odžejalo, sem pomislil. Mazal sem tisto kri po obrazu, da bi se bolj zgrozili nad svojimi dejanji. Ne rečem: za nevajenega človeka bi bil ta pretep veliko hujši. Jaz pa sem občutil vse telo kot čisto zdravo, tu in tam kak udarec, piščal me je bolela in tja v rebra sem dobil eno krepko; nič posebnega za tako masažo. Teci, teci, blaga kri iz nosa; da le ne bi nehala! Preiskali so me, vsebino iz žepov so zložili na mizo.

 

Kakšne zveze imam? Kdo je moj najbližji prijatelj? Naslov!

 

Spet jim nekaj ni bilo všeč, spet je začelo padati po meni. Jaz pa kar na tla, skrčil sem se v embrionalni zvitek, zaprl oči in odprl usta, hropel sem, drgetal, umiral … Prestali so. Nekakšno posvetovanje ali kaj, morda cigaretpavza? Polili so me z vodo. Moral sem spet oživeti. (Do sem je še kar šlo, sem pomislil.)

 

Boš priznal, da delaš za oef? Bi rad, da ti šele mi dokažemo?

 

Postavili so me ponovno na noge. Zdaj sem se delal, ko da sploh ne razumem več vprašanj. Bebasto sem spraševal: Kaj? Kaj ste rekli? Dokler me niso porinili iz sobice na hodnik in me predali ječarju. Ta me je vodil ob vrsti vrat, delal sem se, ko da se komaj držim pokonci, odklenil je neka vrata, prijel me je in me porinil naprej. A ni me prijel surovo, napadalno, temveč kakor da bi me objel, pri tem je šepnil: Corraggio, corraggio! Balzam na rano. Ošinil sem ga s pogledom: rjav, zagorel obraz s plavimi očmi na srednji postavi, ječar – a kaj je v njem?

 

Stopil sem v podzemno celico, nekdanjo klet, slabotna luč, zabito okno, prične, štokerl z vrčem vode – in tam pod oknom na tleh človeška postava, skrčena vase, s podvitimi koleni, bel obraz z velikimi očmi. Brez besed sem se sesedel na pograd.

 

Ni se prvič nekaj zgodilo. Ni se prvič življenje na čuden način ustavilo. Ni prvič, da morajo steči dogodki po znani poti. Kdo si? Kdo sem? Kaj je? Kaj piše na stenah? Kaj se dogaja? Imaš cigareto? Krvav kakor sem bil, sem mu zbujal zaupanje. Zvila sva čik in prižgala. On je že štirinajst dni tukaj. Tamle je vpraskan napis Toneta Tomšiča. Ključar, ki me je pripeljal, se imenuje Filippo. Muhast, ne dober ne slab. Preklete kleti! A kaj se zunaj dogaja?

 

Klicali so me čez kakšni dve uri, vodili so me v drugo sobo, v pritličju. Bili so na naslovu, ki sem ga dal (delovni hudiči, a?). Tam nihče ne ve zame. Jaz pravim, da sem se lahko kaj zmotil, saj sem popil celo vrsto grogov. Ko so me stolkli na tla, so se spet nekaj posvetovali. Jaz pa sem premišljal o poškodbah: še kar gre. Seveda je težava: če so šli zdaj sredi noči preverjat moj naslov, to kaže, da me imajo na sumu, češ da sem kaj večjega v organizaciji; da so ujeli večjo ribo. To je pa draga zadeva. Presneta sreča, da sem se iznebil ponarejene izkaznice in revolverja, in to še italijanske berette; se ve, da je nisem dobil od Angležev. Če bo vse skupaj trajalo, bodo ugotovili, da nisem tisti, za katerega sem se izdajal, in da ne stanujem tam, kakor sem navedel. To je že v teku. Ko bi vsaj slutil, kaj imajo zoper mene? Če podam svoje pravo ime, nastane vprašanje, zakaj sem ga skrival. Da stanujem trenutno pri Henigovih, tega za nobeno ceno ne bom izdal. Proces gre torej naprej.

 

Bijejo me v presledkih dveh in treh ur. Delam se, ko da sem samo napol pri zavesti. Res me pa boli že vse telo; kamor se primem, me boli. Pazim na oči in na jajca, drugje pa – kar je, je. Kasiram. Z rokami, s pendrekom, z nogami. Nesistematično, kamor-pade-pade, ječim, krvavim, zanikam; samo prosim pa ne (pregar' si va in chiesa, to mi je ostalo iz taborišča). Prasice so prepričane, da so res ujele večjo ribo.

 

Povej ime! Priimek! Kje stanuješ? Kaj si po poklicu? Od česa živiš?

 

Kar naprej kričijo name, mi šepetajo. Vmes pa udri-užgi. Nekaj sem jih dobil tja v desno piščal, ki me res boli. Nastavljam torej levo nogo. Na levi spodaj so mi, mislim, zlomili ali nalomili kakšno rebro; prav neprijetna stvar. To kar traja, pa spet malo v celico (Filippo: Coraggio, ragazzo, coraggio! Enkrat stisne med zobmi celo: Preklete beštije! Neumno, a moram priznati, da so mi te skromne pripombe zelo dvigale moralo. Kakor tudi topli pogled tistih plavih oči. Kako je ta človek zagazil v te kleti? S sten sem razbral, kaj vse se je tukaj že dogajalo.) Fister, to je moj bedni sojetnik, mi je povedal, da ga je sem pripeljala gestapo iz Begunj na Gorenjskem, in da se boji, če ga ne bodo Nemci vzeli nazaj. Tukaj ni dobro, a je še zmeraj bolje kakor pri Nemcih. Italijani so ga tepli ko vola, dva dni in dve noči; hudo. A Nemci imajo bolj rafinirane načine, slečejo, obešajo za noge, in kaj še vse znajo! Kaj hočejo od njega eni in drugi, o tem ne spregovori, jaz pa ne vprašam, jasno. "Ti tuliš premalo," me pouči, "pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."

 

Slekel sem suknjič, zvil sem se na pričnah in se pokril čez glavo; rad bi malo zaspal. A kmalu pridejo spet pome. Med prvimi brcami sem jo dobil v razbolelo desno piščal, no, in sem začel tuliti. Od udarca na gobec sem padel in obležal skrčen na tleh. Vzdignili so me in me posadili na stol, eden me je držal na ovratnik, da ne bi zdrsnil na tla. Tisti v sivi obleki mi je pomolil pod nos ciklostilni izvod Slovenskega poročevalca. Poznaš? Zijam v papir in odkimam, še nikoli videl. Bum-bum-čof po glavi. Tole poznaš? Listek z velikimi črkami OF. Zijam, ne poznam. "Nikoli slišal za OEFFE?" se mi zareži zasliševalec v sivem. "Kaj pa za Stalina si slišal?" Slišal. Kje? Ja, v vaših časopisih. Še eno po nosu, pa brco od strani, in marš v celico! V lončku na mizi je bila črna kava, prijetno je dišala. Zasliševalec pije, ko me vlečejo skozi vrata na hodnik. Po svetlobi, ki vdira navzdol po stopnišču, sodim, da se že dela dan. Do sem imam še nekako pregled čez dogodke, čeprav mi je visela obrv čez levo oko, čeprav sem imel nekaj zob zbitih in polna usta peska od okrškov, desna noga me ni več dobro nosila, rebra so me bolela; pravijo, dokler te boli, je še dobro. Pravilnost tega rekla sem spoznal naslednji dan in naslednjo noč, ki sta se mi zmedla v eno samo moro. Mislil sem, da tulim, pa mi je prihajal iz grla samo hripav stok. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da vidim samega sebe, kako ležim na tleh, zvit v klobčič, trepetajoč od živcev in od vode, s katero so me polivali. Gorile so se menjale, jaz sem ostal. Nove oči pod debelimi obrvmi so vrtale vame. Da se jim le ljubi. Zdaj sem ena sama klobka bolečin, a tudi topega, zbitega mesa, kit, kosti; včasih se začudim: saj me je lopnil – pa me sploh ni bolelo, kako pa to? Ne vem, kolikokrat so me vrgli v celico in kolikokrat vzeli iz nje. Vse skupaj postaja nekakšna čudna burka. Hoditi ne morem, po dva prihajata pome, naložita si me na ramena, tako da z nogami drsim po tleh; in še najdem način, da jima posvinjam s svojo krvjo obleke. Ti tipi bi morali imeti delovne kombinezone, pomislim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.791
02/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.825
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.771
04/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.672
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.762
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.951
07/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.372
08/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.965
09/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 715
10/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.365