Komentar

Ko hrup postane zvok demokracije

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

12.05.2019 09:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hrup   glasba   Razpotja   Radio Študent   Srečko Bajda

" ... izjemnega pomena je, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Kljub temu, da poslušalca občasno prevzame občutek nelagodja in zavračanja, to ne pomeni nič drugega kot to, da je soočen z umetniškim aparatom, ki proizvaja natančno premišljen učinek. Poslušalec je soočen z glasbenikom, ki usmerja svoj konstrukcijski talent v fizični odnos s poslušalcem zvočne mase. Pred vami imam namen komentirati "umetnost hrupa" (Art of noise). K današnji temi komentarja sta me spodbudila dva popolnoma nepovezana dogodka: zvočno-vizualni dogodek, ki je potekal v urejeni strojnici Cirkulacije 2 v Ljubljani. Povezal nas je umetnike in umetnice, ki delujemo v območju bližnje asociacije - "umetnost hrupa". Prek eksperimentalnega radijskega formata Radar - Radia Študent smo umetniki zelo različnih generacij in umetniških metod signalizirali zvočno-performativne dogodke na frekvenci 89,3 posvečene petdesetletnici obstoja Radia Študent. RŠ je začel prvič oddajati svojo kulturo 9. maja 1969.

 

Drugi dogodek pa je nedavno tega na Osmozi v Ljubljani predstavljena nova številka novogoriške revije za kulturo Razpotja, ki se tematsko posveča Zvoku, oziroma "umetnosti hrupa". V njeni 35. številki je bil integralno objavljen manifest "Umetnost hrupa" (L' arte dei rumori) Luigija Russola iz leta 1913 v izvrstnem prevodu Matije Široka. Avtorji tekstov so Simon Smole, Tadej Stolić, Gregor Vuga, Aljoša Kravanja, Domen Mohorič, Domen Vaupotič, Ivana Slamič in Esad Babačić.

 

Manifest Luigija Russole (1885-2045) je osrednji motiv današnjega komentarja.

 

Nabor mojega znanja o "umetnosti hrupa" je povezan z mladostniškimi srečevanji z neverjetnim Srečkom Bajdo, z nekdanjim frontmanom Laibacha, ki nam je vedno znova ponavljal, da je potrebno za novo glasbo najprej izumiti nove inštrumente. "Umetnost hrupa" je glasbena zvrst konstruiranja zvočnih gmot, v katerih se razvidno sliši preplet njenih prisotnosti. To je glasba, ki vsebuje posebno organizacijo načina zvočnega materiala. Neodvisno od vsega "noise" oblikuje drugačna načela kot druga glasba, za katero so značilne recimo socialne, ideološke, spolne, razredne in rasne izkušnje. Za "umetnost hrupa" je pomembna zgodovina tehnološkega razvoja in načina njenega vzorčenja ter njena ojačitev oziroma jakost izvajanja zvoka. Zahodna zvočna umetnost je umetnost, ki si zastavlja za nalogo iskanje novih zvočnih razponov (registrov). Da, "umetnost hrupa" je najprej glasba zahodne civilizacije, kjer umetnik oblikuje "strojne zvoke" ali "zvoke, ki jih proizvajajo stroji". Vse v "umetnosti zvoka" je tehno-konstrukcija, zvočna interakcija radikalne lepe agresivnosti. Glasba na različnih ravneh hrumi.

 

 

 

 

V glasbi, predvsem pa v "umetnosti hrupa" ni vse tako, kot se sliši! Filozof Mladen Dolar izjavi: "Funkcija glasbe je, da uobliči kaos, da nadane formo hrupu, da kanalizira nasilje, s tem pa je hrupna stran procesa, ki sploh omogoči družbenost." 

 

Poglejmo za hip v besedo hrup, v njeno besedotvorje: hrup, hrupeti je izpeljanka iz šumeti, hrsteti, hrupati, škripati, izpeljana je iz onomatopije, ki posnema glasne naravne zakone.

 

Russolo - Intonarumori I.:

 

V XIX. stoletju, z iznajdbo strojev, se je rodil Hrup___razvoj glasbe je vzporeden z množenjem števila strojev! Glasnost je impulz, ki povzema umetni hrup industrijske in postindustrijske (digitalne-kibernetske) revolucije. Poslušalec je v nenehnem zvočnem gibanju. Včasih je to gibanje le prilagoditev organa za poslušanje ali celo njegova zaščita, varovanje ušes. Izhodiščna točka poslušanja se vseskozi prilagaja vgrajeni opredelitvi začetne zvočne vizije. Tako poslušalec ne zastavi samo svojega slušnega aparta, temveč celotno "telo", ki se bori za samoohranitev, kot na bojni poljani. Hrup kot oblika mučenja!

 

 

Russolo - Intonarumori II.:

 

____Vsak hrup ima ton in v skupu svojih neenakomernih vibracij tako tudi prevladujoč akord___Umetnost hrupov ne sme biti omejena samo na mimetično poustvarjanje___Raznolikost hrupov je neskončna. Poslušalec postane z vsem svojim telesom, ne samo z ušesi, organ poslušanja. Neodvisno od motivov in vsebin hrupov manifestira: nekaj je šlo narobe, smo sredi problema, smo sredi ozvočenega problema, sredi hladne informacijske vojne, sredi radijskih frekvenc, sredi poleta rakete zemlja-zemlja, zemlja-zrak, cilj punkt - Manhattan, zvok projekta Mantattan! Tehnološka spodbuda priziva "produkcijsko energijo", ki s posredovanjem metajezika umetnosti pospešuje doživljanje urbanosti in civilizacije.

 

 

Russolo - Intonarumori III.:

 

____da bi vzbudila in navdušila naše čute, se je glasba razvila v smeri čim bolj kompleksne polifonije, večjega števila zvenov ali tonskih barv, raziskovanja bolj kompleksnih zaporedij disonančnih akordov in pri tem nejasno pripravljala stvaritev glasbenega hrupa___ Vse to z namero, da s hrupom izničimo binarnost: absolutno je - absolutnega ni. Hrup binarnost najprej preglasi in nato ukine. Točno zato je lep!

 

Hrupna proizvodnja tonov, šumov, form, udarcev z vsem svojim inventarjem proizvaja zvočno sliko kozmičnega kaosa. Njen smisel je, da prizove prizore  - hrupa -, v katerem je nameščen; up! U-P! Bralec podajšaj u,u,u,u,u. In nahitro izpihni - P! Lepi so slovanski jeziki.

 

 

***

 

Gregor Vuga zapiše v Razpotjih: "Poskrbeti moramo, da se naš glas vidi in naše telo sliši. In če obstaja možnost, da v vzajemni praticipaciji zaslišimo glas, ki izganja duhove, potem je izjemnega pomena, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

 

Simon Smole zapiše v Razpotjih: "Seveda glasba to funkcijo (reda) izvršuje skozi rituale in sankcionirane transgresije, kjer zlagoma izgubi svojo glasbeno naravo in postane hrup."  V finalu zapiše ključno mislel: "Hrup ni zares glasba, včasih ni niti zares hrup, je stalen proces prevrednotenja obeh." In že smo v neposredni bližini "ready-made" in Marcela Duchampa in leta 1913. Umetnost je človekov koncept, ki nima ene same funkcije, temveč mnogotero funkcij. Ideja umetnosti se je razvila iz antropomorfnega zastopništva estetskega, ki je bila najprej prikazana skozi ročno spretnost, nato pa z intelektualnimi načini, kot je recimo Duchampov. Neverjetno je bilo leto 1913.

 

Ne pozabimo, glasba je obsedena sama s seboj. Glasbena umetnost ima svojo osrednjo manifestacijo spomina locirano v partituri, manifestacijo akta pa v orkestru in njihovih inštrumentih, v izvajalcu, v poslušalčevem instaliranem sluhu ali reproduciranem zvočnem materialu. Identično je z strukturiranjem "umetnosti hrupa", glasba je najprej - motnja v naravnem. Z razvojem računalnikov in digitalnih snemalnikov smo dobili nove inštrumente, ki proizvajajo novo glasbo novega lepega hrupa. Na tem mestu pozdravljam Srečka Bajdo. Dvakrat petdeset let kulture in umetnosti na Radiu Študent in za nami bo celo stoletje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,155
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,224
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,312
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,646
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,030
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,421
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,248
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,501
09/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,736
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,872