Komentar

Ko hrup postane zvok demokracije

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

12.05.2019 09:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hrup   glasba   Razpotja   Radio Študent   Srečko Bajda

" ... izjemnega pomena je, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Kljub temu, da poslušalca občasno prevzame občutek nelagodja in zavračanja, to ne pomeni nič drugega kot to, da je soočen z umetniškim aparatom, ki proizvaja natančno premišljen učinek. Poslušalec je soočen z glasbenikom, ki usmerja svoj konstrukcijski talent v fizični odnos s poslušalcem zvočne mase. Pred vami imam namen komentirati "umetnost hrupa" (Art of noise). K današnji temi komentarja sta me spodbudila dva popolnoma nepovezana dogodka: zvočno-vizualni dogodek, ki je potekal v urejeni strojnici Cirkulacije 2 v Ljubljani. Povezal nas je umetnike in umetnice, ki delujemo v območju bližnje asociacije - "umetnost hrupa". Prek eksperimentalnega radijskega formata Radar - Radia Študent smo umetniki zelo različnih generacij in umetniških metod signalizirali zvočno-performativne dogodke na frekvenci 89,3 posvečene petdesetletnici obstoja Radia Študent. RŠ je začel prvič oddajati svojo kulturo 9. maja 1969.

 

Drugi dogodek pa je nedavno tega na Osmozi v Ljubljani predstavljena nova številka novogoriške revije za kulturo Razpotja, ki se tematsko posveča Zvoku, oziroma "umetnosti hrupa". V njeni 35. številki je bil integralno objavljen manifest "Umetnost hrupa" (L' arte dei rumori) Luigija Russola iz leta 1913 v izvrstnem prevodu Matije Široka. Avtorji tekstov so Simon Smole, Tadej Stolić, Gregor Vuga, Aljoša Kravanja, Domen Mohorič, Domen Vaupotič, Ivana Slamič in Esad Babačić.

 

Manifest Luigija Russole (1885-2045) je osrednji motiv današnjega komentarja.

 

Nabor mojega znanja o "umetnosti hrupa" je povezan z mladostniškimi srečevanji z neverjetnim Srečkom Bajdo, z nekdanjim frontmanom Laibacha, ki nam je vedno znova ponavljal, da je potrebno za novo glasbo najprej izumiti nove inštrumente. "Umetnost hrupa" je glasbena zvrst konstruiranja zvočnih gmot, v katerih se razvidno sliši preplet njenih prisotnosti. To je glasba, ki vsebuje posebno organizacijo načina zvočnega materiala. Neodvisno od vsega "noise" oblikuje drugačna načela kot druga glasba, za katero so značilne recimo socialne, ideološke, spolne, razredne in rasne izkušnje. Za "umetnost hrupa" je pomembna zgodovina tehnološkega razvoja in načina njenega vzorčenja ter njena ojačitev oziroma jakost izvajanja zvoka. Zahodna zvočna umetnost je umetnost, ki si zastavlja za nalogo iskanje novih zvočnih razponov (registrov). Da, "umetnost hrupa" je najprej glasba zahodne civilizacije, kjer umetnik oblikuje "strojne zvoke" ali "zvoke, ki jih proizvajajo stroji". Vse v "umetnosti zvoka" je tehno-konstrukcija, zvočna interakcija radikalne lepe agresivnosti. Glasba na različnih ravneh hrumi.

 

 

 

 

V glasbi, predvsem pa v "umetnosti hrupa" ni vse tako, kot se sliši! Filozof Mladen Dolar izjavi: "Funkcija glasbe je, da uobliči kaos, da nadane formo hrupu, da kanalizira nasilje, s tem pa je hrupna stran procesa, ki sploh omogoči družbenost." 

 

Poglejmo za hip v besedo hrup, v njeno besedotvorje: hrup, hrupeti je izpeljanka iz šumeti, hrsteti, hrupati, škripati, izpeljana je iz onomatopije, ki posnema glasne naravne zakone.

 

Russolo - Intonarumori I.:

 

V XIX. stoletju, z iznajdbo strojev, se je rodil Hrup___razvoj glasbe je vzporeden z množenjem števila strojev! Glasnost je impulz, ki povzema umetni hrup industrijske in postindustrijske (digitalne-kibernetske) revolucije. Poslušalec je v nenehnem zvočnem gibanju. Včasih je to gibanje le prilagoditev organa za poslušanje ali celo njegova zaščita, varovanje ušes. Izhodiščna točka poslušanja se vseskozi prilagaja vgrajeni opredelitvi začetne zvočne vizije. Tako poslušalec ne zastavi samo svojega slušnega aparta, temveč celotno "telo", ki se bori za samoohranitev, kot na bojni poljani. Hrup kot oblika mučenja!

 

 

Russolo - Intonarumori II.:

 

____Vsak hrup ima ton in v skupu svojih neenakomernih vibracij tako tudi prevladujoč akord___Umetnost hrupov ne sme biti omejena samo na mimetično poustvarjanje___Raznolikost hrupov je neskončna. Poslušalec postane z vsem svojim telesom, ne samo z ušesi, organ poslušanja. Neodvisno od motivov in vsebin hrupov manifestira: nekaj je šlo narobe, smo sredi problema, smo sredi ozvočenega problema, sredi hladne informacijske vojne, sredi radijskih frekvenc, sredi poleta rakete zemlja-zemlja, zemlja-zrak, cilj punkt - Manhattan, zvok projekta Mantattan! Tehnološka spodbuda priziva "produkcijsko energijo", ki s posredovanjem metajezika umetnosti pospešuje doživljanje urbanosti in civilizacije.

 

 

Russolo - Intonarumori III.:

 

____da bi vzbudila in navdušila naše čute, se je glasba razvila v smeri čim bolj kompleksne polifonije, večjega števila zvenov ali tonskih barv, raziskovanja bolj kompleksnih zaporedij disonančnih akordov in pri tem nejasno pripravljala stvaritev glasbenega hrupa___ Vse to z namero, da s hrupom izničimo binarnost: absolutno je - absolutnega ni. Hrup binarnost najprej preglasi in nato ukine. Točno zato je lep!

 

Hrupna proizvodnja tonov, šumov, form, udarcev z vsem svojim inventarjem proizvaja zvočno sliko kozmičnega kaosa. Njen smisel je, da prizove prizore  - hrupa -, v katerem je nameščen; up! U-P! Bralec podajšaj u,u,u,u,u. In nahitro izpihni - P! Lepi so slovanski jeziki.

 

 

***

 

Gregor Vuga zapiše v Razpotjih: "Poskrbeti moramo, da se naš glas vidi in naše telo sliši. In če obstaja možnost, da v vzajemni praticipaciji zaslišimo glas, ki izganja duhove, potem je izjemnega pomena, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

 

Simon Smole zapiše v Razpotjih: "Seveda glasba to funkcijo (reda) izvršuje skozi rituale in sankcionirane transgresije, kjer zlagoma izgubi svojo glasbeno naravo in postane hrup."  V finalu zapiše ključno mislel: "Hrup ni zares glasba, včasih ni niti zares hrup, je stalen proces prevrednotenja obeh." In že smo v neposredni bližini "ready-made" in Marcela Duchampa in leta 1913. Umetnost je človekov koncept, ki nima ene same funkcije, temveč mnogotero funkcij. Ideja umetnosti se je razvila iz antropomorfnega zastopništva estetskega, ki je bila najprej prikazana skozi ročno spretnost, nato pa z intelektualnimi načini, kot je recimo Duchampov. Neverjetno je bilo leto 1913.

 

Ne pozabimo, glasba je obsedena sama s seboj. Glasbena umetnost ima svojo osrednjo manifestacijo spomina locirano v partituri, manifestacijo akta pa v orkestru in njihovih inštrumentih, v izvajalcu, v poslušalčevem instaliranem sluhu ali reproduciranem zvočnem materialu. Identično je z strukturiranjem "umetnosti hrupa", glasba je najprej - motnja v naravnem. Z razvojem računalnikov in digitalnih snemalnikov smo dobili nove inštrumente, ki proizvajajo novo glasbo novega lepega hrupa. Na tem mestu pozdravljam Srečka Bajdo. Dvakrat petdeset let kulture in umetnosti na Radiu Študent in za nami bo celo stoletje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
12
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.433
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.659
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.576
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.201
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.266
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.000
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.184
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 684
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.168