Komentar

Ko hrup postane zvok demokracije

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

12.05.2019 09:05
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hrup   glasba   Razpotja   Radio Študent   Srečko Bajda

" ... izjemnega pomena je, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Kljub temu, da poslušalca občasno prevzame občutek nelagodja in zavračanja, to ne pomeni nič drugega kot to, da je soočen z umetniškim aparatom, ki proizvaja natančno premišljen učinek. Poslušalec je soočen z glasbenikom, ki usmerja svoj konstrukcijski talent v fizični odnos s poslušalcem zvočne mase. Pred vami imam namen komentirati "umetnost hrupa" (Art of noise). K današnji temi komentarja sta me spodbudila dva popolnoma nepovezana dogodka: zvočno-vizualni dogodek, ki je potekal v urejeni strojnici Cirkulacije 2 v Ljubljani. Povezal nas je umetnike in umetnice, ki delujemo v območju bližnje asociacije - "umetnost hrupa". Prek eksperimentalnega radijskega formata Radar - Radia Študent smo umetniki zelo različnih generacij in umetniških metod signalizirali zvočno-performativne dogodke na frekvenci 89,3 posvečene petdesetletnici obstoja Radia Študent. RŠ je začel prvič oddajati svojo kulturo 9. maja 1969.

 

Drugi dogodek pa je nedavno tega na Osmozi v Ljubljani predstavljena nova številka novogoriške revije za kulturo Razpotja, ki se tematsko posveča Zvoku, oziroma "umetnosti hrupa". V njeni 35. številki je bil integralno objavljen manifest "Umetnost hrupa" (L' arte dei rumori) Luigija Russola iz leta 1913 v izvrstnem prevodu Matije Široka. Avtorji tekstov so Simon Smole, Tadej Stolić, Gregor Vuga, Aljoša Kravanja, Domen Mohorič, Domen Vaupotič, Ivana Slamič in Esad Babačić.

 

Manifest Luigija Russole (1885-2045) je osrednji motiv današnjega komentarja.

 

Nabor mojega znanja o "umetnosti hrupa" je povezan z mladostniškimi srečevanji z neverjetnim Srečkom Bajdo, z nekdanjim frontmanom Laibacha, ki nam je vedno znova ponavljal, da je potrebno za novo glasbo najprej izumiti nove inštrumente. "Umetnost hrupa" je glasbena zvrst konstruiranja zvočnih gmot, v katerih se razvidno sliši preplet njenih prisotnosti. To je glasba, ki vsebuje posebno organizacijo načina zvočnega materiala. Neodvisno od vsega "noise" oblikuje drugačna načela kot druga glasba, za katero so značilne recimo socialne, ideološke, spolne, razredne in rasne izkušnje. Za "umetnost hrupa" je pomembna zgodovina tehnološkega razvoja in načina njenega vzorčenja ter njena ojačitev oziroma jakost izvajanja zvoka. Zahodna zvočna umetnost je umetnost, ki si zastavlja za nalogo iskanje novih zvočnih razponov (registrov). Da, "umetnost hrupa" je najprej glasba zahodne civilizacije, kjer umetnik oblikuje "strojne zvoke" ali "zvoke, ki jih proizvajajo stroji". Vse v "umetnosti zvoka" je tehno-konstrukcija, zvočna interakcija radikalne lepe agresivnosti. Glasba na različnih ravneh hrumi.

 

 

 

 

V glasbi, predvsem pa v "umetnosti hrupa" ni vse tako, kot se sliši! Filozof Mladen Dolar izjavi: "Funkcija glasbe je, da uobliči kaos, da nadane formo hrupu, da kanalizira nasilje, s tem pa je hrupna stran procesa, ki sploh omogoči družbenost." 

 

Poglejmo za hip v besedo hrup, v njeno besedotvorje: hrup, hrupeti je izpeljanka iz šumeti, hrsteti, hrupati, škripati, izpeljana je iz onomatopije, ki posnema glasne naravne zakone.

 

Russolo - Intonarumori I.:

 

V XIX. stoletju, z iznajdbo strojev, se je rodil Hrup___razvoj glasbe je vzporeden z množenjem števila strojev! Glasnost je impulz, ki povzema umetni hrup industrijske in postindustrijske (digitalne-kibernetske) revolucije. Poslušalec je v nenehnem zvočnem gibanju. Včasih je to gibanje le prilagoditev organa za poslušanje ali celo njegova zaščita, varovanje ušes. Izhodiščna točka poslušanja se vseskozi prilagaja vgrajeni opredelitvi začetne zvočne vizije. Tako poslušalec ne zastavi samo svojega slušnega aparta, temveč celotno "telo", ki se bori za samoohranitev, kot na bojni poljani. Hrup kot oblika mučenja!

 

 

Russolo - Intonarumori II.:

 

____Vsak hrup ima ton in v skupu svojih neenakomernih vibracij tako tudi prevladujoč akord___Umetnost hrupov ne sme biti omejena samo na mimetično poustvarjanje___Raznolikost hrupov je neskončna. Poslušalec postane z vsem svojim telesom, ne samo z ušesi, organ poslušanja. Neodvisno od motivov in vsebin hrupov manifestira: nekaj je šlo narobe, smo sredi problema, smo sredi ozvočenega problema, sredi hladne informacijske vojne, sredi radijskih frekvenc, sredi poleta rakete zemlja-zemlja, zemlja-zrak, cilj punkt - Manhattan, zvok projekta Mantattan! Tehnološka spodbuda priziva "produkcijsko energijo", ki s posredovanjem metajezika umetnosti pospešuje doživljanje urbanosti in civilizacije.

 

 

Russolo - Intonarumori III.:

 

____da bi vzbudila in navdušila naše čute, se je glasba razvila v smeri čim bolj kompleksne polifonije, večjega števila zvenov ali tonskih barv, raziskovanja bolj kompleksnih zaporedij disonančnih akordov in pri tem nejasno pripravljala stvaritev glasbenega hrupa___ Vse to z namero, da s hrupom izničimo binarnost: absolutno je - absolutnega ni. Hrup binarnost najprej preglasi in nato ukine. Točno zato je lep!

 

Hrupna proizvodnja tonov, šumov, form, udarcev z vsem svojim inventarjem proizvaja zvočno sliko kozmičnega kaosa. Njen smisel je, da prizove prizore  - hrupa -, v katerem je nameščen; up! U-P! Bralec podajšaj u,u,u,u,u. In nahitro izpihni - P! Lepi so slovanski jeziki.

 

 

***

 

Gregor Vuga zapiše v Razpotjih: "Poskrbeti moramo, da se naš glas vidi in naše telo sliši. In če obstaja možnost, da v vzajemni praticipaciji zaslišimo glas, ki izganja duhove, potem je izjemnega pomena, da skrbno gojimo kulturo poslušanja, pa čeprav najprej poslušamo le prhutanje netopirjevih kril."

 

Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z njimi bi radi nadzorovali začasen, zato lažen red. Sistemsko harmonično tonaliteto zastopata tako nacionalna kot nadnacionalna glasba, ki se drži standardnega notacijskega sistema prisile - notacija je red sam. Najvišja stopnja zvočne umetnosti pa je tista, katera v svoji vsebini, skozi svojo zavest predstavlja tisoče hrupnih problemov časa - istočasno. Hrup paradoksalno tako postane zvok demokracije. Hrup ljudstva, ki vlada. "Music concrete!" Ne pa združevalna zborovska pesmica v parlamentu ali harfa v uradu predsednika države.

 

Simon Smole zapiše v Razpotjih: "Seveda glasba to funkcijo (reda) izvršuje skozi rituale in sankcionirane transgresije, kjer zlagoma izgubi svojo glasbeno naravo in postane hrup."  V finalu zapiše ključno mislel: "Hrup ni zares glasba, včasih ni niti zares hrup, je stalen proces prevrednotenja obeh." In že smo v neposredni bližini "ready-made" in Marcela Duchampa in leta 1913. Umetnost je človekov koncept, ki nima ene same funkcije, temveč mnogotero funkcij. Ideja umetnosti se je razvila iz antropomorfnega zastopništva estetskega, ki je bila najprej prikazana skozi ročno spretnost, nato pa z intelektualnimi načini, kot je recimo Duchampov. Neverjetno je bilo leto 1913.

 

Ne pozabimo, glasba je obsedena sama s seboj. Glasbena umetnost ima svojo osrednjo manifestacijo spomina locirano v partituri, manifestacijo akta pa v orkestru in njihovih inštrumentih, v izvajalcu, v poslušalčevem instaliranem sluhu ali reproduciranem zvočnem materialu. Identično je z strukturiranjem "umetnosti hrupa", glasba je najprej - motnja v naravnem. Z razvojem računalnikov in digitalnih snemalnikov smo dobili nove inštrumente, ki proizvajajo novo glasbo novega lepega hrupa. Na tem mestu pozdravljam Srečka Bajdo. Dvakrat petdeset let kulture in umetnosti na Radiu Študent in za nami bo celo stoletje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,386
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,060
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 706
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885