Komentar

Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu

Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev. Tako je nakazala predstavitev slovenskih "špicenkandidatov" na RTV Slovenija, ki jo je vodil Dejan Ladika. Ni sicer znano, ali si je vprašanja napisal sam, ali so plod televizijskega laboratorija. Dejstvo je, da je z arbitražo razburkal pisano družbo, ki soglasno obsojala Hrvaško in kar tekmovala v domoljubju, ki pa je bilo zelo slabo zaigrano. Kljub temu, da je bilo jasno rečeno, da je Evropi vseeno in da spor med državama vidi le kot bilateralno prakso, so "špicenkandidati" tekmovali v tem, da bi pokazali, kako Evropi ni do vladavine prava, predvsem voditeljem od Junkerja do Tajanija, kar je nesprejemljivo za Slovenijo, ki je vendarle pravna država. Bolj ali manj je bilo jasno, da je potrebno odločbo o arbitraži brezpogojno sprejeti in prisiliti Hrvate, da pri tem sodelujejo. Edini, ki je bil nekoliko neodločnejši, je bil Milan Zver, ki je namignil, da je odločba slaba in da je z njo Slovenija v bistvu oškodovana.

12.05.2019 15:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   arbitraža   evropske volitve   meja   Slovenija   Hrvaška   geodetska uprava   zemljiški kataster   mejni ugotovitveni postopek   Avstro-Ogrska

Pri določitvi meje gre za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

Vsi vodilni kandidati se skupaj s slovensko - in tudi evropsko - politiko ne zavedajo, da je odločba arbitražnega tribunala popolnoma nerealna in povrhu neizvedljiva. Prava blamaža z sodišče, ki jo je izdalo. Določitev meje med dvema parcelama je zelo natančno opredeljena v zakonu o zemljiškem katastru, to je t.i. mejni ugotovitveni postopek. Očitno sodniki, člani tribunala, ki bi naj določili mejo med Slovenijo in Hrvaško, tega postopka ne poznajo. Če bi ga, sodba, kot so jo izrekli, nikoli ne bi ugledala luč sveta. Postopek je jasen, določen z zakonom. Takšen zakon imamo v Sloveniji, podobnega imajo Hrvati in je univerzalen. Za določitev meje. Za izvedbo postopka je potrebno imeti katastrsko karto, levega soseda, desnega soseda in geometra. V primeru sodnega spora pa mora pri določitvi meje sodelovati še sodnik in zapisnikar. Sodelujejo lahko še drugi udeleženci, če je potrebno in če se stranke v sporu z njimi strinjajo.

 

Sodna odločba o meji med Hrvaško in Slovenijo pa večine bistvenih elementov nima, ni jih nakazala in je zato neuresničljiva. Začnimo s katastrsko karto, ki mora biti podlaga za določitev meje. Slovenci imamo svoje karte, Hrvati svoje. Ali se karte ujemajo? Zanesljivo ne, saj so, kolikor je znano, izdelane pred mnogimi leti, še v rajnki Avstro-Ogrski. Kataster je bil izmerjen in narisan na grafične karte. Takrat v merilu 1:2880. Zaradi starosti so se grafične karte skrčile in že zaradi tega je nemogoče prenesti meje iz karte na teren brez napake, ki nastaja pri krčenju papirja.

 

Druga težava pri prenosu meje iz papirja na teren je ta, da takrat, ko so izdelovali kataster, mejnih točk, mejnikov niso določevali s koordinatami. Geometer mora torej mejo prenesti na osnovi odčitka iz katastrske karte, kjer pa pride vedno do subjektivne odmeritve, saj če povečamo črto iz katastrskega načrta, je ta v naravi debela ali široka približno 30 centimetrov. Vemo pa, da mejnik določa točko na centimeter natančno. Komu torej pripada ostalih 29 centimetrov?

 

V mejnem ugotovitvenem postopku se določa geometra kot strokovno osebo, ki določi mejo. Pooblašča jo, da sama določi mejo in odpravi napake, ki nastanejo pri prenosu katastrske karte na teren. Kolikor je znano, odločba o določitvi meje takšnega organa ne predvideva. Prav gotovo to ne more biti niti slovenska niti hrvaška Geodetska uprava niti obe upravi hkrati, saj sta državi v sporu in sta zato tudi upravi v sporu. Odločba bi morala določiti nevtralno inštitucijo, ki naj opravi razmejitev.

 

Državi sta v sporu, tako kot so marsikdaj v sporu sosedje, ki želijo razmejiti svojo posest, zato se odločijo, da mejo določijo s sodnim postopkom. V takšnem primeru je to pristojno sodišče, ki določi sodnika in zapisnikarja. Mejo na terenu določijo ob prisotnosti obeh strank, geometra in katastrske karte. V primeru določitve meje med Slovenijo in Hrvaško nimamo določene katastrske karte, saj sodišče ni določilo, katera velja, niti ni določilo, kako se naj obe karti uskladita. Prav tako haaški tribunal ni določil geometrske organizacije, ki naj meritve opravi, ali vsaj nakazal, kako naj stranki v sporu takšno organizacijo določita. Končno ni jasno niti to, kdo naj bo sodnik pri določanju meje.

 

Kdo je potem tisti sodnik, ki bo sledil obeleževanju meje od točke do točke, torej od mejnika do mejnika, od tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, pa vse do zadnje kopenske točke v Piranskem zalivu (ali Savudrijski vali, kot zaliv imenujejo Hrvati)?

 

Pripomniti je potrebno, da gre pri določitvi meje za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

 

Za konec se naj posvetim še zadnjemu mejnemu kamnu v Piranskemu zalivu. Ta bi moral biti vkopan v tla ter nedvoumno določen s koordinatami. Iz tega kamna bi izhajala razmejitev na morju. Kolikor je znano, kamen ni bil vgrajen, niti ni znano, ali mu je tribunal določil koordinate, zato je tudi morska meja najverjetneje nedoločena. O stiku slovenskega morja z mednarodnim pa je tako ali tako bolje molčati, saj tribunal ni ugodil zahtevi Slovenije, ki je prav ta stik pogojevala kot najbolj bistveni del razsodbe. Slovenija je torej z razsodbo popolnoma pogorela. Razsodba je strokovno skrpucalo, nevredno mednarodnega tribunala, še manj pa honorarjev, ki so jih arbitri pokasirali. Najverjetneje pa bo prav takšen strokovni zmazek odločal, kdo bo Slovenijo zastopal v Evropskem parlamentu ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,900
02/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,541
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,240
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,167
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,670
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,936
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,334
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,345
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,146
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,429