Komentar

Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu

Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev. Tako je nakazala predstavitev slovenskih "špicenkandidatov" na RTV Slovenija, ki jo je vodil Dejan Ladika. Ni sicer znano, ali si je vprašanja napisal sam, ali so plod televizijskega laboratorija. Dejstvo je, da je z arbitražo razburkal pisano družbo, ki soglasno obsojala Hrvaško in kar tekmovala v domoljubju, ki pa je bilo zelo slabo zaigrano. Kljub temu, da je bilo jasno rečeno, da je Evropi vseeno in da spor med državama vidi le kot bilateralno prakso, so "špicenkandidati" tekmovali v tem, da bi pokazali, kako Evropi ni do vladavine prava, predvsem voditeljem od Junkerja do Tajanija, kar je nesprejemljivo za Slovenijo, ki je vendarle pravna država. Bolj ali manj je bilo jasno, da je potrebno odločbo o arbitraži brezpogojno sprejeti in prisiliti Hrvate, da pri tem sodelujejo. Edini, ki je bil nekoliko neodločnejši, je bil Milan Zver, ki je namignil, da je odločba slaba in da je z njo Slovenija v bistvu oškodovana.

12.05.2019 15:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   arbitraža   evropske volitve   meja   Slovenija   Hrvaška   geodetska uprava   zemljiški kataster   mejni ugotovitveni postopek   Avstro-Ogrska

Pri določitvi meje gre za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

Vsi vodilni kandidati se skupaj s slovensko - in tudi evropsko - politiko ne zavedajo, da je odločba arbitražnega tribunala popolnoma nerealna in povrhu neizvedljiva. Prava blamaža z sodišče, ki jo je izdalo. Določitev meje med dvema parcelama je zelo natančno opredeljena v zakonu o zemljiškem katastru, to je t.i. mejni ugotovitveni postopek. Očitno sodniki, člani tribunala, ki bi naj določili mejo med Slovenijo in Hrvaško, tega postopka ne poznajo. Če bi ga, sodba, kot so jo izrekli, nikoli ne bi ugledala luč sveta. Postopek je jasen, določen z zakonom. Takšen zakon imamo v Sloveniji, podobnega imajo Hrvati in je univerzalen. Za določitev meje. Za izvedbo postopka je potrebno imeti katastrsko karto, levega soseda, desnega soseda in geometra. V primeru sodnega spora pa mora pri določitvi meje sodelovati še sodnik in zapisnikar. Sodelujejo lahko še drugi udeleženci, če je potrebno in če se stranke v sporu z njimi strinjajo.

 

Sodna odločba o meji med Hrvaško in Slovenijo pa večine bistvenih elementov nima, ni jih nakazala in je zato neuresničljiva. Začnimo s katastrsko karto, ki mora biti podlaga za določitev meje. Slovenci imamo svoje karte, Hrvati svoje. Ali se karte ujemajo? Zanesljivo ne, saj so, kolikor je znano, izdelane pred mnogimi leti, še v rajnki Avstro-Ogrski. Kataster je bil izmerjen in narisan na grafične karte. Takrat v merilu 1:2880. Zaradi starosti so se grafične karte skrčile in že zaradi tega je nemogoče prenesti meje iz karte na teren brez napake, ki nastaja pri krčenju papirja.

 

Druga težava pri prenosu meje iz papirja na teren je ta, da takrat, ko so izdelovali kataster, mejnih točk, mejnikov niso določevali s koordinatami. Geometer mora torej mejo prenesti na osnovi odčitka iz katastrske karte, kjer pa pride vedno do subjektivne odmeritve, saj če povečamo črto iz katastrskega načrta, je ta v naravi debela ali široka približno 30 centimetrov. Vemo pa, da mejnik določa točko na centimeter natančno. Komu torej pripada ostalih 29 centimetrov?

 

V mejnem ugotovitvenem postopku se določa geometra kot strokovno osebo, ki določi mejo. Pooblašča jo, da sama določi mejo in odpravi napake, ki nastanejo pri prenosu katastrske karte na teren. Kolikor je znano, odločba o določitvi meje takšnega organa ne predvideva. Prav gotovo to ne more biti niti slovenska niti hrvaška Geodetska uprava niti obe upravi hkrati, saj sta državi v sporu in sta zato tudi upravi v sporu. Odločba bi morala določiti nevtralno inštitucijo, ki naj opravi razmejitev.

 

Državi sta v sporu, tako kot so marsikdaj v sporu sosedje, ki želijo razmejiti svojo posest, zato se odločijo, da mejo določijo s sodnim postopkom. V takšnem primeru je to pristojno sodišče, ki določi sodnika in zapisnikarja. Mejo na terenu določijo ob prisotnosti obeh strank, geometra in katastrske karte. V primeru določitve meje med Slovenijo in Hrvaško nimamo določene katastrske karte, saj sodišče ni določilo, katera velja, niti ni določilo, kako se naj obe karti uskladita. Prav tako haaški tribunal ni določil geometrske organizacije, ki naj meritve opravi, ali vsaj nakazal, kako naj stranki v sporu takšno organizacijo določita. Končno ni jasno niti to, kdo naj bo sodnik pri določanju meje.

 

Kdo je potem tisti sodnik, ki bo sledil obeleževanju meje od točke do točke, torej od mejnika do mejnika, od tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, pa vse do zadnje kopenske točke v Piranskem zalivu (ali Savudrijski vali, kot zaliv imenujejo Hrvati)?

 

Pripomniti je potrebno, da gre pri določitvi meje za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

 

Za konec se naj posvetim še zadnjemu mejnemu kamnu v Piranskemu zalivu. Ta bi moral biti vkopan v tla ter nedvoumno določen s koordinatami. Iz tega kamna bi izhajala razmejitev na morju. Kolikor je znano, kamen ni bil vgrajen, niti ni znano, ali mu je tribunal določil koordinate, zato je tudi morska meja najverjetneje nedoločena. O stiku slovenskega morja z mednarodnim pa je tako ali tako bolje molčati, saj tribunal ni ugodil zahtevi Slovenije, ki je prav ta stik pogojevala kot najbolj bistveni del razsodbe. Slovenija je torej z razsodbo popolnoma pogorela. Razsodba je strokovno skrpucalo, nevredno mednarodnega tribunala, še manj pa honorarjev, ki so jih arbitri pokasirali. Najverjetneje pa bo prav takšen strokovni zmazek odločal, kdo bo Slovenijo zastopal v Evropskem parlamentu ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,804
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,385
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,059
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 704
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885