Komentar

Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu

Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev. Tako je nakazala predstavitev slovenskih "špicenkandidatov" na RTV Slovenija, ki jo je vodil Dejan Ladika. Ni sicer znano, ali si je vprašanja napisal sam, ali so plod televizijskega laboratorija. Dejstvo je, da je z arbitražo razburkal pisano družbo, ki soglasno obsojala Hrvaško in kar tekmovala v domoljubju, ki pa je bilo zelo slabo zaigrano. Kljub temu, da je bilo jasno rečeno, da je Evropi vseeno in da spor med državama vidi le kot bilateralno prakso, so "špicenkandidati" tekmovali v tem, da bi pokazali, kako Evropi ni do vladavine prava, predvsem voditeljem od Junkerja do Tajanija, kar je nesprejemljivo za Slovenijo, ki je vendarle pravna država. Bolj ali manj je bilo jasno, da je potrebno odločbo o arbitraži brezpogojno sprejeti in prisiliti Hrvate, da pri tem sodelujejo. Edini, ki je bil nekoliko neodločnejši, je bil Milan Zver, ki je namignil, da je odločba slaba in da je z njo Slovenija v bistvu oškodovana.

12.05.2019 15:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   arbitraža   evropske volitve   meja   Slovenija   Hrvaška   geodetska uprava   zemljiški kataster   mejni ugotovitveni postopek   Avstro-Ogrska

Pri določitvi meje gre za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

Vsi vodilni kandidati se skupaj s slovensko - in tudi evropsko - politiko ne zavedajo, da je odločba arbitražnega tribunala popolnoma nerealna in povrhu neizvedljiva. Prava blamaža z sodišče, ki jo je izdalo. Določitev meje med dvema parcelama je zelo natančno opredeljena v zakonu o zemljiškem katastru, to je t.i. mejni ugotovitveni postopek. Očitno sodniki, člani tribunala, ki bi naj določili mejo med Slovenijo in Hrvaško, tega postopka ne poznajo. Če bi ga, sodba, kot so jo izrekli, nikoli ne bi ugledala luč sveta. Postopek je jasen, določen z zakonom. Takšen zakon imamo v Sloveniji, podobnega imajo Hrvati in je univerzalen. Za določitev meje. Za izvedbo postopka je potrebno imeti katastrsko karto, levega soseda, desnega soseda in geometra. V primeru sodnega spora pa mora pri določitvi meje sodelovati še sodnik in zapisnikar. Sodelujejo lahko še drugi udeleženci, če je potrebno in če se stranke v sporu z njimi strinjajo.

 

Sodna odločba o meji med Hrvaško in Slovenijo pa večine bistvenih elementov nima, ni jih nakazala in je zato neuresničljiva. Začnimo s katastrsko karto, ki mora biti podlaga za določitev meje. Slovenci imamo svoje karte, Hrvati svoje. Ali se karte ujemajo? Zanesljivo ne, saj so, kolikor je znano, izdelane pred mnogimi leti, še v rajnki Avstro-Ogrski. Kataster je bil izmerjen in narisan na grafične karte. Takrat v merilu 1:2880. Zaradi starosti so se grafične karte skrčile in že zaradi tega je nemogoče prenesti meje iz karte na teren brez napake, ki nastaja pri krčenju papirja.

 

Druga težava pri prenosu meje iz papirja na teren je ta, da takrat, ko so izdelovali kataster, mejnih točk, mejnikov niso določevali s koordinatami. Geometer mora torej mejo prenesti na osnovi odčitka iz katastrske karte, kjer pa pride vedno do subjektivne odmeritve, saj če povečamo črto iz katastrskega načrta, je ta v naravi debela ali široka približno 30 centimetrov. Vemo pa, da mejnik določa točko na centimeter natančno. Komu torej pripada ostalih 29 centimetrov?

 

V mejnem ugotovitvenem postopku se določa geometra kot strokovno osebo, ki določi mejo. Pooblašča jo, da sama določi mejo in odpravi napake, ki nastanejo pri prenosu katastrske karte na teren. Kolikor je znano, odločba o določitvi meje takšnega organa ne predvideva. Prav gotovo to ne more biti niti slovenska niti hrvaška Geodetska uprava niti obe upravi hkrati, saj sta državi v sporu in sta zato tudi upravi v sporu. Odločba bi morala določiti nevtralno inštitucijo, ki naj opravi razmejitev.

 

Državi sta v sporu, tako kot so marsikdaj v sporu sosedje, ki želijo razmejiti svojo posest, zato se odločijo, da mejo določijo s sodnim postopkom. V takšnem primeru je to pristojno sodišče, ki določi sodnika in zapisnikarja. Mejo na terenu določijo ob prisotnosti obeh strank, geometra in katastrske karte. V primeru določitve meje med Slovenijo in Hrvaško nimamo določene katastrske karte, saj sodišče ni določilo, katera velja, niti ni določilo, kako se naj obe karti uskladita. Prav tako haaški tribunal ni določil geometrske organizacije, ki naj meritve opravi, ali vsaj nakazal, kako naj stranki v sporu takšno organizacijo določita. Končno ni jasno niti to, kdo naj bo sodnik pri določanju meje.

 

Kdo je potem tisti sodnik, ki bo sledil obeleževanju meje od točke do točke, torej od mejnika do mejnika, od tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, pa vse do zadnje kopenske točke v Piranskem zalivu (ali Savudrijski vali, kot zaliv imenujejo Hrvati)?

 

Pripomniti je potrebno, da gre pri določitvi meje za od 500.000 do 1.000.000 točk. Ali so se člani tribunala zavedali, za kakšen posel gre? Se tega zavedajo vrli slovenski politiki in "špicenkandidati", ki kar tako na pamet stresajo neumnosti in se sploh ne zavedajo, kako kompliciran in težaven posel bo določitev meje?

 

Za konec se naj posvetim še zadnjemu mejnemu kamnu v Piranskemu zalivu. Ta bi moral biti vkopan v tla ter nedvoumno določen s koordinatami. Iz tega kamna bi izhajala razmejitev na morju. Kolikor je znano, kamen ni bil vgrajen, niti ni znano, ali mu je tribunal določil koordinate, zato je tudi morska meja najverjetneje nedoločena. O stiku slovenskega morja z mednarodnim pa je tako ali tako bolje molčati, saj tribunal ni ugodil zahtevi Slovenije, ki je prav ta stik pogojevala kot najbolj bistveni del razsodbe. Slovenija je torej z razsodbo popolnoma pogorela. Razsodba je strokovno skrpucalo, nevredno mednarodnega tribunala, še manj pa honorarjev, ki so jih arbitri pokasirali. Najverjetneje pa bo prav takšen strokovni zmazek odločal, kdo bo Slovenijo zastopal v Evropskem parlamentu ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,543
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 927
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 810
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746