Opazili smo

Gianni De Michelis (1940-2019)

Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak "disko"; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

14.05.2019 14:21
Ključne besede:   Gianni De Michelis   Benetke   osamosvojitev   Rim   Slovenija   Milan Kučan   priznanje   EGS   Milošević   Tuđman

De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla.

V soboto, 11. maja okrog poldneva mi je tržaški prijatelj Bojan Brezigar poslal sporočilo, da je umrl Gianni De Michelis. Takšnih sporočil je zadnja leta vedno več in sem se jih - kar je skoraj bogokletna misel - skoraj navadil. Ko je leta 2015 umrl Andrej Inkret, je Drago Jančar na pogrebu rekel: Zdaj sekajo že v našem gozdu. Leta 2016 je umrl Hans-Dietrich Genscher, naslednje leto Alois Mock, vmes in potem pa še drugi prijatelji, znanci in nekatere neizogibne osebnosti. Umrli so Dušan Pirjevec (1977), Marjan Rožanc (1990), Jože Pučnik (2003), Rudi Šeligo (2004), Janez Drnovšek (2007), Tone Pavček (2011), France Bučar (2015), Ciril Zlobec (2018), Andrej Capuder (2018)… In kar je najhuje: umrli so sošolci, sošolke, kolegi in kolegice (Janez Janež, Bernarda Zupančič, Maja Šorli, Zoja Skušek …).

 

Če se vrnem k De Michelisu. Prvič sem govoril z njim julija 1990 na srečanju intelektualcev držav Pentagonale v Benetkah. Pentagonala je bila De Michelisov izum, njena članica je bila Jugoslavija, vendar je izumitelj - po vsem videzu - hotel pritegniti tudi Slovenijo oz. njenega zunanjega ministra, ki takrat seveda še ni bil zaresni zunanji minister zaresne države. Pritožil sem se, ker je uradni jezik konference bila samo srbohrvaščina, De Michelis pa je pritožno hladnokrvno sprejel in rekel, da ni problema. Pohvalil je slovensko demokracijo in nekako predlagal, da jo izvozimo v Srbijo. Drugič sva se (pod budnim očesom Milana Kučana) srečala decembra istega leta ob otvoritvi novega generalnega konzulata. Govor je bil o plebiscitu in njegovem uresničevanju. De Michelis je rekel, naj se za božjo voljo ne odcepimo in da tega na Zahodu ne bi nihče odobraval. Kolikor vem, se je potem z De Michelisom privatno, tajno, menda strankarsko v ministrovem rojstnem kraju Benetkah srečal Kučan. Menda sta dobro jedla. De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku v Ljubljani pokazal s tem, da se je še pred prihodom pozanimal, ali imamo kak “disko”; prihod pa je bil sploh veličasten. Iz velikega aviona se je, ko je pristal na Brniku, za ministrom vsula množica privlačnih gospodičen.

 

Potem smo imeli vojno. Ko me je ob novici, ki jo je razširil Kacin, da se iz Srbije valijo tanki proti Sloveniji, zgrabila panika, sem poklical v Rim. Pozneje mi je minister pripovedoval, da je panika zgrabila tudi njega, vendar se ga umirili vojaški strokovnjaki, ki so povedali, da tankov za tako razdaljo ne uporablja nihče. Nato je De Michelis pomiril mene. Sledila sta dva sestanka s Trojko Evropske unije v Zagrebu. Lokacija je bila všeč Tuđmanu, v Ljubljani pa evropski avion zaradi jugoslovanske okupacije letališča tako ali tako ni mogel pristati. Trojka, ki so jo zadnji dan junija sestavljali De Michelis, Jacques Poos in Hans Van de Broek, se je čez vsako mero spodobnosti zadržala v Beogradu, torej se je sestanek, ki sva se ga udeležila predsednik Kučan in jaz, začel po polnoči. Zagreb je bil tiste dni še ves poletno razigran in bučen, saj tam vojne ni bilo. Čakali smo v Banskih dvorih. Sestanek je bil kljub utrujenosti udeležencev zanimiv. V glavnem so Evropejci zahtevali, da Slovenija prekliče osamosvojitev, kar se ni zgodilo. Trojka je vseeno napovedala poziv Jugoslovanom, naj nehajo z napadi. Ko se je danilo, mi je De Michelis zaupljivo rekel, da neodvisnost Slovenije ni problem, drugače pa je pri Hrvaški. Prvega julija smo se sestali še enkrat, tokrat v spremenjeni zasedbi, ker se je z začetkom drugega semestra italijanski mandat končal; začel pa se je portugalski. Čakanje je bilo daljše kot prvikrat. Opolnoči so  bili Evropejci še vedno na večerji z Miloševićem. Morda Markovićem? Tuđmana sem prosil, če lahko uporabim katero od spalnic v Banskih dvorih, Kučan je rekel, da bo zaspal v naslanjaču, glede Kacina, ki se nama je pridružil, pa se ne spominjam. Jaz sem skratka sladko zaspal in bil ob štirih zjutraj (2. julija), ko se je začel sestanek, v boljši formi. Sicer me je vsako uro zbudilo udarjanje stražarjev s puškinimi kopiti ob tlak pred palačo. Tokrat smo bili odločnejši: Slovenija ne bo naredila nobenega koraka nazaj, lahko le zaustavi osamosvojitvene procese na točki, do katere so prišli. Kučan je tudi primerno diplomatsko povedal, da imamo v Sloveniji demokracijo in da mora o vsem odločiti parlament.

 

Januarja, tik pred veljavnostjo evropskega priznanja, nas je hotel De Michelis izsiljevati s t.i. Trilateralno pogodbo, ki bi pomenila ukinitev slovensko-hrvaške meje za člane italijanske manjšine. Hrvati so to sprejeli, ljubljanski parlament pa se je pri stvari zelo razvnel in zavrnil italijanski predlog. Italija nas je potem vseeno priznala. Kot mi je povedal Genscher, je imel De Michelis precej zaslug za uspeh sestanka zunanjih ministrov 16. decembra 1991. Bil je avtor domislice, da Slovenije in Hrvaške ne bi priznali tisto leto, ampak čez en mesec, 15. januarja 1992. Ko sem  Genscherju potožil, da so nas že spet odložili, je v smehu povedal, da je lepota sklepa v tem, da se ministri pred 15. januarjem ne bodo še enkrat sestajali, ampak, da bo decembrski sklep januarja preprosto stopil v veljavo. Tako se je tudi zgodilo. De Michelisa (in Genscherja) imam na sumu, da sta od blizu spremljala dogajanje v Moskvi, kjer je za božič 1991 prišlo do razpada Sovjetske zveze. Priznanje Slovenije in Hrvaške, torej razpad Jugoslavije ne bi bil povod za razpad Sovjetske zveze, temveč bi bila - obratno - Moskva odgovorna za razpad Jugoslavije.

 

Po priznanju sem bil večkrat v Rimu, ki se ga spominjam predvsem po vratolomnih vožnjah modrih limuzin Farnesine. De Michelis je bil vsakokrat ljubezniv gostitelj. Ko sem ga leto ali dve nazaj srečal na neki konferenci v Rimu, je bil vidno shujšan in počasnejših gibov. Rekel mi je, da ima v Sloveniji samo dva prijatelja: Milana Kučana in mene.

 

DIMITRIJ RUPEL

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Učna leta mladega Tonina: Izganjalci tujih investitorjev
3
11.09.2019 09:28
Stranka Nova Slovenija z Matejem Toninom na čelu dobiva iz dneva v dan novo podobo. Spremembe so seveda vedno dobrodošle, kot ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dušan Merc piše Zoranu Pozniču (tj. ministru za kulturo)
3
21.08.2019 00:47
V Bologni in Frankfurtu se bosta slovenska književnost in založništvo končno predstavita v svetovni areni. Velika priložnost. ... Več.
Piše: Uredništvo
Mirupafshim*, Telekom! Slovenija "zapira" še zadnjo večjo telekomunikacijsko naložbo v tujini
0
16.08.2019 19:00
Potihoma in diskretno se Telekom Slovenije umika še iz zadnjega tujega trga regije, v kateri je v minulih dveh desetletjih ... Več.
Piše: Uredništvo
Maksim Poletajev: Mercator prihaja v skupino Fortenova
3
24.07.2019 15:00
Največje slovensko podjetje je iz dneva v dan bližje dokončni konsolidaciji. Vsaj tako lahko sklepamo ob novici, da bo še letos ... Več.
Piše: Uredništvo
Frekvence 5G v Monaku, kdaj pa v Sloveniji?
1
11.07.2019 16:46
Ob novici, da bo Monako vsak trenutek dobil 5G omrežje, se velja spomniti na dvoje: da poslovanje evropskih in ameriških ... Več.
Piše: Uredništvo
Mercator se finančno konsolidira
1
03.07.2019 15:32
Po tem, ko sta skupina Mercator in podružnica ruske banke VTB konec maja podpisali pogodbeno dokumentacijo za refinanciranje ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump: Ameriška podjetja lahko svobodno poslujejo s Huaweijem
0
01.07.2019 13:50
Kritiki mu tega ne zmorejo priznati, vendar je ameriški predsednik Donald Trump v enem tednu rešil več svetovnih problemov kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Njegova resnica
8
12.06.2019 11:08
Dr. Marko Pavliha je v svoji današnji kolumni na portalu Ius-Info z naslovom Moja resnica pojasnil svojo plat zgodbe o svoji ... Več.
Piše: Uredništvo
MGC Bistrica: Nepremičninska posrednica je jemala 25.000 evrov "varščine" za nakup stanovanja?!
0
29.05.2019 09:01
Na enega večjih gradbenih projektov v Domžalah v zadnjih letih, ki naj bi rešil problemoskrbovanih stanovanj in doma ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"
8
05.04.2019 09:33
Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ... Več.
Piše: Uredništvo
Jamnik proti Kostiću: Totalna medijska vojna
1
20.03.2019 00:00
Pred vrati je dolgo pričakovani razplet okoli prodaje Abanke. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče danes. Zadeva je hudo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kdo vse se igra z energetiko in obnovljivimi viri energije
3
11.02.2019 11:47
Naša država je že večkrat napovedala aktivne ukrepe za povečanje deležaobnovljivih virov energije(OVE) v energetski bilanci, pri ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dosje Thermana: Zdravilišče, ki je simptom tranzicijske Slovenije
1
27.11.2018 10:19
Sporni dogodki v zvezi s toplicami Thermana, ki se te dni obravnavajo na sodišču, in ki so predmet kriminalističnih preiskav, so ... Več.
Piše: Uredništvo
29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva
1
09.11.2018 13:31
Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hekerji nad savdski dvor: Ugrabili so spletno stran "Davosa v puščavi"
1
23.10.2018 10:56
Hekerji so se maščevali savdskemu kronskemu princu Salmanu, glavnemu osumljencu oziroma naročniku barbarskega umora novinarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko gredo (desničarski) kekci na Kolpo branit mejo
4
11.10.2018 00:25
Razpis za domoljubno pravljico, objavljen v tedniku Demokracija, ki velja za hišno glasilo SDS, je naletel na oster odziv tudi v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo potrebuje superračunalnik ali zgodba o zlorabi mariborskega Instituta informacijskih znanosti
2
05.09.2018 16:00
Ker se je črpanju evropskih sredstev pokazalo, da vzhodna regija ne črpa dovolj, se je vlada odločila, da v to regijo plasira ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,173
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,581
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,837
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,093
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,002
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,115
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 719
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 779