Razkrivamo

Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!

Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z obolelimi za azbestozo na podlagi t.i. azbestnega zakona. Šlo je za 500 zaposlenih v tovarni Salonit Anhovo, ki so od države prejeli od 4.000 do 35.000 evrov odškodnine za izpostavljenost rakotvornemu azbestu. Proračun je takrat za smrt kot posledico dolgoletnega dela z azbestom izplačal največ 35.000 evrov. Tisto, zaradi česar je zgodba o azbestozi dejansko nedokončana, pa je srhljiv podatek, da se bo največ obolelih za smrtonosno azbestozo pojavilo prihodnje leto, torej 2020., in sicer zaradi dolge latentne dobe. Avtor pričujočega zapisa je želel spodbuditi odgovornost politikov oziroma izvršilne veje oblasti, da končno že sprejme Pravilnik o poklicnih boleznih, na katerega v Sloveniji čakamo že od leta 1991! Cerarjeva vlada v odstopu je aprila lani predlog Pravilnika poslala v javno razpravo, potem pa se je ponovno vse ustavilo ...

15.05.2019 23:59
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   azbest   azbestoza   Aljoša Pečan   Salonit Anhovo   Metod Dragonja   Breda Pečan   Pravilnik o poklicnih boleznih   Jože Funda

Foto: slate.com

Po tedanjih predpisih podjetj, ki so delala z azbestom, sploh niso kršila zakonodaje. Po predpisu je bilo dovoljeno, da je v kubičnem centimetru zraka lahko prisotnih, če se prav spomnim, 172 delcev, med njimi tudi vlaken na kubični centimeter. Obolelost in mezoteliom (smrt) pa povzroči lahko že eno samo vlakno ...

Pred dnevi mi je povsem po naključju v roke prišla brošura Azbest - nikoli dokončana zgodba (vir). Malo zatem pa sem spet po spletu naključij po skoraj dvajsetih letih srečal prof. dr. Metodo Dodič Fikfak. Mimo teme, zaradi katere sva se v resnici spoznala pred mnogimi leti, enostavno nisva mogla. Obljubil sem ji, da kot sopotnik te zgodbe nekaj napišem in se tako poklonim spominu tako tistim, ki so zaradi mezotilioma umrli ali zboleli za katero od oblik azbestoze, kot tudi tistim, njim bolj za opomin, ki niso sposobni v več kot četrt stoletja sprejeti Pravilnika o poklicnih boleznih. Doktorji prava s področja človekovih pravic, tako tisti "ta pravi", kot politiki, ki se imate za "doktorje prava", ste se dolžni najbolj zamisliti. Skupaj z zdravniki, ki imajo povsem enak dolg kot vi, predstavljate družbeni vrh humanizma, življenja, ki nam ga je omogočil tehnični razvoj in napredek. In sprejem akta je vaša poklicna, etična dolžnost!

 

 

Prvo dejanje

 

V času študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, tretji letnik (priprave na izpit in študij znamenitega trojčka) me pokliče teta poslanka [1] in me prosi, naj pridem do nje domov, da piše nek zakon da bi ji moja pomoč prišla še kako prav. Teti takrat ne rečeš ne, sploh ker kot študent prava v komaj rojeni demokratični državi dobiš priložnost in možnost sodelovati v procesu sprejema zakona, o katerem drugače samo teoretično veš "skoraj vse". Zvečer me seznani z zgodbo azbesta, ukinitvijo njegove proizvodnje pri nas in boleznimi zaradi dela z azbestom, ki jim splošno rečemo azbestoza (pa gre v resnici za več bolezni, plake plevre, plevralni izliv, azbestozo) in mezoteliom (rak plevre in peritoneja) ter pljučni rak. Tetino vprašanje je bilo, kako ljudem, ki so zboleli za eno od oblik, izplačati denarno nadomestilo, ki bo na nek način malo pripomoglo pri boju z boleznijo.

 

Ne tem mestu gre takoj poudariti, da podjetja niso kršila zakonodaje, niso ravnala protipravno, ko so delala in uporabljala azbest v proizvodnji. Po predpisu je bilo dovoljeno, da je v kubičnem centimetru zraka lahko prisotnih, če se prav spomnim, 172 delcev, med njimi tudi vlaken na kubični centimeter, bolezen in mezoteliom (smrt) pa povzroči lahko že eno samo vlakno.

 

Sestavila sva tudi člen, ki je bil kasneje, v nespremenjeni obliki, sprejet. Poravnava kot oblika odškodnine zaradi dela z zdravju nevarnimi snovmi. Seveda sem sprejem tega zakona spremljal bolj podrobno in bil sam pri sebi še posebej vesel, ker sem prispeval člen, nekaj malega redakcije napravil pri nekaterih drugih in kakšen stavek dopisal pri razlagi členov. Odkrito in brez slabe vesti povem, da mi je zakon nekoliko ušel iz misli, ker sem po diplomi zajadral v druge vode pravne stroke.

 

 

Drugo dejanje

 

Leta 1998 me kot zaposlenega na Ministrstvu za gospodarstvo pokliče takratni minister Metod Dragonja z željo, da bi sodeloval v medresorski delovni skupini, katere naloga je bila določiti pravila (kasneje smo ji rekli shema), na kakšen način in do katere višine denarne odškodnine je posameznica ali posameznik upravičen(a) na podlagi azbestnega zakona. Naše ministrstvo je bilo nosilec – velja povedati, da je bil zakon splošen in se ni nanašal samo na Salonit Anhovo, marveč tudi na druge pravne subjekte, ki so, poenostavljeno rečeno, v proizvodnji uporabljala azbest, tudi sredstva so bila v proračunu države na postavkah tega ministrstva, sodelovali so pa še (upam, da nisem nikogar pozabil) kolegica z ministrstva za pravosodje, Metoda Dodič Fikfak, na seje so bili redno vabljeni tudi predstavniki Salonita Anhovo – direktor Jože Funda s svetovalci - tudi mednarodnimi.

 

Po prvem presenečenju, ko sem se zavedel, da bom v resnici sodeloval pri implementaciji zakona, ki sem ga pomagal pisati, sem seveda brez pomišljanja privolil [2]. Na nekaj sejah te komisije smo, včasih je bilo precej mučno, izoblikovali shemo poravnav, ki je vsebovala, po spominu, letnico rojstva osebe, diagnozo z navedbo, ali gre za plake (ene ali druge), azbestozo, mezoteliom ali pljučni rak, oceno zmanjšanja življenjskih funkcij in napoved oz. oceno bodočega stanja. Izračuni so bili približno takšni - celoten znesek, resnično po spominu - plake (če si se poravnal in podpisal pogodbo o poravnavi) do 4.000 evrov (takrat valuta tolar preračunana po tečaju nemške marke), azbestoza je bila ovrednotena na maksimalno 15.000 evrov in mezoteliom okoli 35.000 evrov, odvisno od "izpolnjevanja" kriterijev.

 

Ja, dame in gospodje, proračun države je takrat zmogel za smrt kot posledico dela z azbestom plačati 35 tisoč evrov!

 

 

V Anhovem so izdelovali znamenite "salonitke", ki pa so se izkazale za izjemno zdravju škodljive in nevarne.

 

 

Postopek je bil včasih mučen, pa ne zaradi denarja oziroma višine same odškodnine. Mučno (pravilneje: strašljivo žalostno) je bilo, ko nam je Metoda Dodič Fikfak obrazložila vse in še več o nevarnostih azbesta in njegove rabe. Tako smo npr. izvedeli, da najvišja koncentracija vlaken azbesta v okolju v kubičnem centimetru zraka v Sloveniji ni bila izmerjena le na dvorišču Salonita v Anhovem, marveč tudi v strogem centru Ljubljane. Tam, kjer se pripelješ iz smeri Primorske po Tivolski in lahko levo greš v Šiško pogledat, če je še kaj odprtega, ali naravnost proti železniški postaji in se odpelješ z vlakom ali celo z busom v boljše življenje, ali pa desno proti znameniti cerkvi nasproti nekdanje trgovine Lovec.

 

Dandanes je to morda znan podatek, takrat ni bil. Sledilo je vprašanje, kako je to možno, pa saj vendar tam ni tovarne itd. Preprost odgovor: zavorne obloge (popularno rečeno "pakne") so bile azbestne in ko si pohodil zavoro, si ... Res je bilo vse tiho in mučno ob spoznanju, kako je svet živel in deloval ob zavedanju nevarnosti in kljub vsemu prikrival rezultate analiz. Prve, zelo dobre, so bile poznane že takoj po koncu druge svetovne vojne [3]. Pa to ni bilo vse, še zdaleč ne. Metoda Dodič Fikfak je tudi povedala, da se bo največje število obolelih za mezoteliomom pojavilo okrog leta 2020 (dandanes temu pravimo peak, vrh), in sicer zaradi lastnosti azbesta, da se bolezen pojavi po latentni dobi. Latentna doba je pri azbestozi nehumano dolga, več kot nehumano dolga. Leto 2020 je blizu, preklemano blizu.

 

 

Tretje dejanje

 

Imeli smo torej shemo, potrjeno in požegnano iz vseh strani ter denar v proračunu. Sestavil sem tudi pogodbo, predlog pogodbe o poravnavi, ki je bila kot vzorčna tudi hitro in brez večjih pripomb potrjena na vseh nivojih birokratskega aparata. Za začetek sklepanja je manjkala samo še oseba, ki bo to delo opravila. Podpisnik pogodb je bil seveda minister, pooblastilo ni bilo mogoče. Ni bilo pričakovati, da se bo minister, ki je vseskozi projekt podpiral, hvala mu, tedensko ali dvakrat tedensko srečeval s temi ljudmi zaradi podpisovanj pogodb. Zaradi pravnih preprek bi lahko zabredli v težave in si zakomplicirali življenje: ideja je tudi bila, da delo prevalimo na pravobranilce – še bolj pa bi zakomplicirali življenje seveda ljudem, ki so v dolini Soče živeli v pričakovanju že nekaj let po sprejemu zakona, da se vendarle začne kaj premikati. V dogovoru z ministrom sem delo prevzel sam [4].

 

 

Četrto dejanje

 

Salonit Anhovo. Prvič bomo preizkusili v praksi model, ki smo ga vzpostavili. Sejna soba, dneva se ne spomnim več. Približno 20 zaskrbljenih, na nek način nejevernih, obolelih -  z diagnozami in sklepi posebne zdravniške komisije, prestrašenih ljudi. Z njimi pa kot nasprotne stranke: predsednik uprave podjetja, njegov namestnik in jaz, resnično daleč najmlajši. Podjetje niti ni bilo stranka postopka, ponudilo nam je gostoljubje, pomagalo pri vabljenju in bilo meni v pomoč [5]. Predstavili smo jim shemo, strukturo pogodbe in postopke. Povedali smo jim tudi zelo odkrito in nedvoumno, da se v resnici ni možno pogajati, da velja načelo vzemi ali pusti in dodali, da če kdo v najprej zavrne sklenitev poravnave in se kasneje spremeni odločitev, naj se javi in bo lahko sklenil poravnavo, a samo takšno, kot je bila prvotno predlagana.

 

Po tem uvodnem, poglobljenem delu smo pričakovali vprašanja, željo po dodatnih pojasnilih, morebiti celo nasprotovanja. Nič od tega, dostojanstvo ljudi, ki si ga velja zapomniti, predvsem pa učiti se ga od njih. Z vsakim upravičencem (ob stalni prisotnosti nekoga iz podjetja) sem se sestal posebej in mu zelo natančno povedal, kaj mu ponujamo. Vsi so sprejeli ponujeno in podpisali poravnave. Odkrito povem, oddahnil sem si in uprava tudi. Zdelo se nam je, da smo glede na dane možnosti, določene v proračunu, glede na vsa vedenja in znanja, ki smo jih imeli, nekako dobesedno zadeli višino in razmerja ponujenih sredstev [6].

 

Nekaj dni zatem so me poklicali iz podjetja Salonit Anhovo in mi povedali, da se je po tej lepi in hkrati nesrečni dolini razširil glas o prvem dnevu in da ljudje sprejemajo (zavedajoč se vsega skupaj, bodimo odkriti) način dela kot tudi višino sredstev. Do konca dela na ministrstvu (preden sem bil razrešen, ker je nova oblast ugotovila, da nisem primeren), sem sklenil malo manj kot 500 poravnav. Le dve ali tri osebe se niso strinjale z višino sredstev in niso podpisale poravnave. Ena je povedala, da razmišlja o tožbi, drugi dve pa, da se jima zdi ponujena vsota na nek način žaljiva.

 

Po začetnem zagonu, utečenosti zastavljenega je bilo tudi v vladni politiki nekaj kadrovskih sprememb in takrat so se pojavili prvi dvomi o smiselnosti početja. A to je druga zgodba. Po odhodu na drugo delovno mesto sem spremljanje te zgodbe več ali manj opustil. V Primorskih novicah sem sicer še nekaj let v osmrtnicah prebiral in videval imena in priimke (predvsem pa fotografije, po katerih sem jih spoznal) ljudi, s katerimi sem sklenil poravnave. Mimo tega nisem mogel in tudi nisem hotel. Kljub vsemu sem po svojem prepričanju naredil nekaj dobrega, čeprav sem za gotovo smrt ponudil denar, državni denar.

 

 

Eden od razlogov za številna obolenja (rak) v Salonitu je bil tudi ta, da delavci večinoma niso uporabljali zaščitnih mask in oblačil.

 

 

Peto dejanje

 

Izkušnja spoznati 500 obolelih ljudi je hkrati grozna in neprecenljiva, tako človeško kot strokovno. Logično je, da si vseh ne zapomniš. Zapomniš si marsikateri pogovor, marsikateri obraz, nekaj pa je vendarle takšnih, ki si jih zapomniš za vse življenje in ob različnih priložnostih poveš, kaj si doživel. Ker imam v tistih krajih tudi sorodnike po ženini strani, se seveda zgodi, da tudi na katerem od pokopališč vidim grobove teh ljudi in to vedno znova obudi spomine. Na nekatere zgodbe bi rad prav posebej spomnil in se nekaterim ljudem prav posebej poklonil [7].

 

Nekje na polovici procesa sklepanja poravnav sem sklenil poravnavo z osebo, ki se je upokojila, mislim, da leta 1965, tj. še preden sem se rodil. V podjetju se je zaposlila takoj po ustanovitvi (seveda je bil takrat drug lastnik in ime podjetja, a z azbestom so se pričeli ukvarjati prav takrat), nekaj let po koncu prve svetovne vojne. Na dan poravnave je bila stara preko 90 let, sama se je pripeljala z avtom v podjetje. Celo življenje je delala in živela tam. Delala prav z azbestom, azbestnim prahom natančneje. Beseda je dala besedo in stekel je odkrit pogovor. Poravnala se je nemudoma. Vprašal sem, ali so uporabljali oz. ali so sploh takrat imel kakršna koli zaščitna sredstva.

 

Odgovor je bil: Seveda smo jih imeli, vsa najboljša na svetu.

 

Pa ste jih uporabljali?

 

Mladi mož, ko bi vi vedeli kakšna vročina je tam, kjer delaš z azbestnim prahom, in ne, večino časa jih nismo uporabljali, priznam.

 

Oseba ni imela ne pljučnega raka, ne mezotilioma niti ni imela azbestoze.

 

Oseba z mezoteliomom. Že v pripravah na obiske v Anhovem sem pregledal vso dokumentacijo posameznikov, da ne bi bilo napačno navedenih imen in priimkov, slovničnih napak, primerjal sem tudi shemo s členi v pogodbi itd. Opazil sem, da ima ta oseba kljub mezoteliomu v resnici dobro življenjsko napoved. Naslednji dan v Anhovem se v pripravah pozanimam pri upravi, ali je kaj narobe s podatki, ali oni kaj vedo o tem primeru bolj natančno. Pa mi odgovorijo kar z nekim majhnim zadovoljstvom, da ima oseba res mezoteliom, da pa je bil le-ta pravočasno odkrit, da je bila operacija uspešna in da bo oseba živela precej dlje, kot je to pri mezoteliomu običajno. Manj kot leto in pol, če me spomin ne vara, je povprečje od odkritja do smrti. Osebi sem res iskreno stisnil roko in ji tudi osebno zaželel vso srečo. Oseba je bila odkrita in je opisala zelo podrobno kako in kaj se je dogajalo.

 

Osebi rojeni istega leta v isti vasi, v sosednjih hišah, neločljivo povezani od ranega otroštva. Skupaj se zaposlita v Salonitu isto leto, enaka izobrazba, isti oddelek. Zakonske partnerje najdeta v sosednji vasi, tudi ti so neločljivo povezani iz otroštva. Skupaj v tretji vasi zgradijo domovanja in ustvarijo družine. Po tridesetih letih dela v Salonitu na istem delovnem mestu, delo z azbestom, ena oseba zboli za azbestozo, druga oseba ostane zdrava in nima nikakršnega obolenja. Kot da ni nikoli niti videla azbesta.

 

Zadnja oseba, o kateri bom pisal, pa je v mojem spominu tista, zaradi katere rečeš, da zna biti življenje res kruto in pokvarjeno. Rečeš, da se usoda in bogovi resnično nesramno igrajo z nami. Tistega dne nismo bili v Anhovem, pač pa v Novi Gorici, bil je čas po božiču, zadnji dnevi leta. Kot vedno poprej sem se tudi tokrat pripravil in ugotovil, da bom sklepal poravnavo z osebo, staro nekaj let več kot jaz, z mezoteliomom in slabo, zelo slabo napovedjo. Bal sem se tega srečanja. V pisarno je vstopila dama, prekrasnih modrih oči z lepo frizuro (kasneje so mi povedali, da je imela lasuljo, jaz tega nisem opazil) in izžarevala življenjsko energijo kot le malo kateri človek, ki sem ga spoznal do tedaj. Povedal sem ji podrobno, kaj ji ponujamo (v sebi sem si rekel, to je ponudba za smrt nekomu, ki je le malo starejši od tebe, zavedaj se tega) in jo seveda vprašal, ali sprejema ponudbo. Mislim, da je šlo za 75.000 nemških mark. Povedala je, da sprejema in da je hvaležna, ker bo denar pustila otrokoma. In se je razgovorila. Umrli so ji starši, prav tako mož – po spominu zaradi raka - in za otroke bodo poskrbeli drugi, zato bo ta denar seveda dobrodošel. Stisk roke, iskren pogled in odšla je. Za vedno. Manj kot mesec dni kasneje so me obvestili, da je umrla na dan, ko je bil denar nakazan na njen račun. Spraševali so me, kaj naj sedaj naredimo. Mogoče sem strokovno, pravno gledano ravnal napak, fravdolozno, ko bi morebiti moral zahtevati, da obvestimo sodišče, da naj bodo pozorni pri zapuščinski obravnavi, ali celo zahtevati od banke, naj ne izplačajo pooblaščeni osebi itd. Odločil sem se čustveno, v korist otrok (toliko sem vedel o tem primeru, poleg pogovora sem izvedel še nekoliko več po naključju) in prevzel nase tudi vso odgovornost. Kolikor sem zvedel kasneje, so mi bili hvaležni, da ni bilo potrebno čakati na zapuščinsko razpravo, ker so denar lahko smotrno in pazljivo začeli rabiti takoj. Tudi za pogreb.

 

 

 

 

Šesto dejanje

 

Patria mia, Trubar bi vam rekel Lubi Slouenci ter dodal in poudaril, da "Ta slouenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori. Drigači govore z dostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati" dajte, saj zmorete, dovolj ste inteligentni in razumni, sprejmite ta nesrečna pravila o poklicnih boleznih. Če že imamo najstrožja pravila o vsebnosti transmaščobnih kislin v hrani na svetu, pa ni hudič, da povprečnega akta o tem ne bi zmogli sprejeti.

 

Da se ne boste leta 2021 ali prve dni leta 2022 skrivali, da niste vedeli. In to bo točno nekaj dni po koncu predsedovanju Svetu EU. Tudi kandidatke in kandidati za poslance v Evropskem parlamentu, zamislite se. Volivci vam tudi zaradi vaše neodzivnosti dobesedno umirajo.

 

Pa zdravi ostanite, je dejal Krpan, minister pa nič. Če bil bi Gregor, bi še morebiti kaj rekel. In naredil.

 

________________

[1] Z Bredo Pečan, nekdanjo poslanko v Državnem zboru, že leta nimam stika, najine poti so se razšle za vedno. A na tem mestu ji moram biti hvaležen, da me je takrat poklicala in prosila za pomoč. Ostalo je usoda in splet naključij, a brez tistega izvirnega in iskrenega vabila te epizode ne bi bil mogel bolje doživeti in jo razumeti.

 

[2] Ne takrat in ne kasneje nisem nikoli ministra – tudi, ko to ni bil več – vprašal, ali me je povsem po naključju nominiral, ali je imel razlog za to.

 

[3] Iskreno upam in želim, da se je arhivsko gradivo Salonita Anhovo ohranilo. Nekoč so mi ga bili pokazali in gotovo je tam notri mnogo uporabnega še danes.

 

[4] Na pogovoru pri ministru je bil sprejet dogovor, da jaz tedensko ali dvakrat tedensko hodim v Salonit Anhovo, se z upravičenci pogajam in v kolikor se strinjajo z predlagano jim poravnavo (za vsakega posameznika je bila izpisana v naprej) po načelu "vzemi ali pusti", jo oni podpišejo, jaz prafiram pred njimi in potem prinesem ministru v podpis. Po podpisu jih pošljemo nazaj na njihov domači naslov izvod in jim potem v dogovorjenem roku na njihove račune nakažemo sredstva. Tu, prav tu se pa moram zahvaliti damam iz finančne službe ministrstva, ki so vse potem izpeljale tako, kot je bilo potrebno. Zdenka, Alenka in še marsikatera, hvala, tako za čas, ko sem vam bil prirejen kot kolega in potem, ko sem to delo opravljal še naprej kot generalni sekretar ministrstva in vaš nadrejeni. To delo je bilo res neprecenljivo, bolj kot naše, moje. Na tem mestu hvala tudi kolegici z Ministrstva za pravosodje.

 

[5] In tudi gospa iz njihove kadrovske je sodelovala z nami. Njej gre tudi zahvala za ogromno opravljeno delo.

 

[6] Da bi vedeli, da obstaja kaj podobnega v svetu, ki bi nam lahko pomagalo, nismo vedeli. Vsaj jaz ne. Pa še na pravni okvir države ne smemo pozabiti. Tudi minister je bil zadovoljen, ko je zvedel, da so vsi podpisali, kot seveda tudi on in kolesje se je zavrtelo.

 

[7] Želim in upam, da me ne bi preganjali zaradi tega, če se bo kdo spoznal v njih. Ali pa jih bodo prepoznali sorodniki, prijatelji, potomci, znanci. Z vsem spoštovanjem do vseh, a da ne bi nikomur povzročal težav, odpiral rane ali kaj podobnega, sem raje pisal o "osebah", ne pa ženskah in ne moških. Razen pri eni, ker drugače enostavno ne gre.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
9
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
6
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.865
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.994
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.474
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.056
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.661
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.109
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.168
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 779