Razkrivamo

Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!

Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z obolelimi za azbestozo na podlagi t.i. azbestnega zakona. Šlo je za 500 zaposlenih v tovarni Salonit Anhovo, ki so od države prejeli od 4.000 do 35.000 evrov odškodnine za izpostavljenost rakotvornemu azbestu. Proračun je takrat za smrt kot posledico dolgoletnega dela z azbestom izplačal največ 35.000 evrov. Tisto, zaradi česar je zgodba o azbestozi dejansko nedokončana, pa je srhljiv podatek, da se bo največ obolelih za smrtonosno azbestozo pojavilo prihodnje leto, torej 2020., in sicer zaradi dolge latentne dobe. Avtor pričujočega zapisa je želel spodbuditi odgovornost politikov oziroma izvršilne veje oblasti, da končno že sprejme Pravilnik o poklicnih boleznih, na katerega v Sloveniji čakamo že od leta 1991! Cerarjeva vlada v odstopu je aprila lani predlog Pravilnika poslala v javno razpravo, potem pa se je ponovno vse ustavilo ...

15.05.2019 23:59
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   azbest   azbestoza   Aljoša Pečan   Salonit Anhovo   Metod Dragonja   Breda Pečan   Pravilnik o poklicnih boleznih   Jože Funda

Foto: slate.com

Po tedanjih predpisih podjetj, ki so delala z azbestom, sploh niso kršila zakonodaje. Po predpisu je bilo dovoljeno, da je v kubičnem centimetru zraka lahko prisotnih, če se prav spomnim, 172 delcev, med njimi tudi vlaken na kubični centimeter. Obolelost in mezoteliom (smrt) pa povzroči lahko že eno samo vlakno ...

Pred dnevi mi je povsem po naključju v roke prišla brošura Azbest - nikoli dokončana zgodba (vir). Malo zatem pa sem spet po spletu naključij po skoraj dvajsetih letih srečal prof. dr. Metodo Dodič Fikfak. Mimo teme, zaradi katere sva se v resnici spoznala pred mnogimi leti, enostavno nisva mogla. Obljubil sem ji, da kot sopotnik te zgodbe nekaj napišem in se tako poklonim spominu tako tistim, ki so zaradi mezotilioma umrli ali zboleli za katero od oblik azbestoze, kot tudi tistim, njim bolj za opomin, ki niso sposobni v več kot četrt stoletja sprejeti Pravilnika o poklicnih boleznih. Doktorji prava s področja človekovih pravic, tako tisti "ta pravi", kot politiki, ki se imate za "doktorje prava", ste se dolžni najbolj zamisliti. Skupaj z zdravniki, ki imajo povsem enak dolg kot vi, predstavljate družbeni vrh humanizma, življenja, ki nam ga je omogočil tehnični razvoj in napredek. In sprejem akta je vaša poklicna, etična dolžnost!

 

 

Prvo dejanje

 

V času študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, tretji letnik (priprave na izpit in študij znamenitega trojčka) me pokliče teta poslanka [1] in me prosi, naj pridem do nje domov, da piše nek zakon da bi ji moja pomoč prišla še kako prav. Teti takrat ne rečeš ne, sploh ker kot študent prava v komaj rojeni demokratični državi dobiš priložnost in možnost sodelovati v procesu sprejema zakona, o katerem drugače samo teoretično veš "skoraj vse". Zvečer me seznani z zgodbo azbesta, ukinitvijo njegove proizvodnje pri nas in boleznimi zaradi dela z azbestom, ki jim splošno rečemo azbestoza (pa gre v resnici za več bolezni, plake plevre, plevralni izliv, azbestozo) in mezoteliom (rak plevre in peritoneja) ter pljučni rak. Tetino vprašanje je bilo, kako ljudem, ki so zboleli za eno od oblik, izplačati denarno nadomestilo, ki bo na nek način malo pripomoglo pri boju z boleznijo.

 

Ne tem mestu gre takoj poudariti, da podjetja niso kršila zakonodaje, niso ravnala protipravno, ko so delala in uporabljala azbest v proizvodnji. Po predpisu je bilo dovoljeno, da je v kubičnem centimetru zraka lahko prisotnih, če se prav spomnim, 172 delcev, med njimi tudi vlaken na kubični centimeter, bolezen in mezoteliom (smrt) pa povzroči lahko že eno samo vlakno.

 

Sestavila sva tudi člen, ki je bil kasneje, v nespremenjeni obliki, sprejet. Poravnava kot oblika odškodnine zaradi dela z zdravju nevarnimi snovmi. Seveda sem sprejem tega zakona spremljal bolj podrobno in bil sam pri sebi še posebej vesel, ker sem prispeval člen, nekaj malega redakcije napravil pri nekaterih drugih in kakšen stavek dopisal pri razlagi členov. Odkrito in brez slabe vesti povem, da mi je zakon nekoliko ušel iz misli, ker sem po diplomi zajadral v druge vode pravne stroke.

 

 

Drugo dejanje

 

Leta 1998 me kot zaposlenega na Ministrstvu za gospodarstvo pokliče takratni minister Metod Dragonja z željo, da bi sodeloval v medresorski delovni skupini, katere naloga je bila določiti pravila (kasneje smo ji rekli shema), na kakšen način in do katere višine denarne odškodnine je posameznica ali posameznik upravičen(a) na podlagi azbestnega zakona. Naše ministrstvo je bilo nosilec – velja povedati, da je bil zakon splošen in se ni nanašal samo na Salonit Anhovo, marveč tudi na druge pravne subjekte, ki so, poenostavljeno rečeno, v proizvodnji uporabljala azbest, tudi sredstva so bila v proračunu države na postavkah tega ministrstva, sodelovali so pa še (upam, da nisem nikogar pozabil) kolegica z ministrstva za pravosodje, Metoda Dodič Fikfak, na seje so bili redno vabljeni tudi predstavniki Salonita Anhovo – direktor Jože Funda s svetovalci - tudi mednarodnimi.

 

Po prvem presenečenju, ko sem se zavedel, da bom v resnici sodeloval pri implementaciji zakona, ki sem ga pomagal pisati, sem seveda brez pomišljanja privolil [2]. Na nekaj sejah te komisije smo, včasih je bilo precej mučno, izoblikovali shemo poravnav, ki je vsebovala, po spominu, letnico rojstva osebe, diagnozo z navedbo, ali gre za plake (ene ali druge), azbestozo, mezoteliom ali pljučni rak, oceno zmanjšanja življenjskih funkcij in napoved oz. oceno bodočega stanja. Izračuni so bili približno takšni - celoten znesek, resnično po spominu - plake (če si se poravnal in podpisal pogodbo o poravnavi) do 4.000 evrov (takrat valuta tolar preračunana po tečaju nemške marke), azbestoza je bila ovrednotena na maksimalno 15.000 evrov in mezoteliom okoli 35.000 evrov, odvisno od "izpolnjevanja" kriterijev.

 

Ja, dame in gospodje, proračun države je takrat zmogel za smrt kot posledico dela z azbestom plačati 35 tisoč evrov!

 

 

V Anhovem so izdelovali znamenite "salonitke", ki pa so se izkazale za izjemno zdravju škodljive in nevarne.

 

 

Postopek je bil včasih mučen, pa ne zaradi denarja oziroma višine same odškodnine. Mučno (pravilneje: strašljivo žalostno) je bilo, ko nam je Metoda Dodič Fikfak obrazložila vse in še več o nevarnostih azbesta in njegove rabe. Tako smo npr. izvedeli, da najvišja koncentracija vlaken azbesta v okolju v kubičnem centimetru zraka v Sloveniji ni bila izmerjena le na dvorišču Salonita v Anhovem, marveč tudi v strogem centru Ljubljane. Tam, kjer se pripelješ iz smeri Primorske po Tivolski in lahko levo greš v Šiško pogledat, če je še kaj odprtega, ali naravnost proti železniški postaji in se odpelješ z vlakom ali celo z busom v boljše življenje, ali pa desno proti znameniti cerkvi nasproti nekdanje trgovine Lovec.

 

Dandanes je to morda znan podatek, takrat ni bil. Sledilo je vprašanje, kako je to možno, pa saj vendar tam ni tovarne itd. Preprost odgovor: zavorne obloge (popularno rečeno "pakne") so bile azbestne in ko si pohodil zavoro, si ... Res je bilo vse tiho in mučno ob spoznanju, kako je svet živel in deloval ob zavedanju nevarnosti in kljub vsemu prikrival rezultate analiz. Prve, zelo dobre, so bile poznane že takoj po koncu druge svetovne vojne [3]. Pa to ni bilo vse, še zdaleč ne. Metoda Dodič Fikfak je tudi povedala, da se bo največje število obolelih za mezoteliomom pojavilo okrog leta 2020 (dandanes temu pravimo peak, vrh), in sicer zaradi lastnosti azbesta, da se bolezen pojavi po latentni dobi. Latentna doba je pri azbestozi nehumano dolga, več kot nehumano dolga. Leto 2020 je blizu, preklemano blizu.

 

 

Tretje dejanje

 

Imeli smo torej shemo, potrjeno in požegnano iz vseh strani ter denar v proračunu. Sestavil sem tudi pogodbo, predlog pogodbe o poravnavi, ki je bila kot vzorčna tudi hitro in brez večjih pripomb potrjena na vseh nivojih birokratskega aparata. Za začetek sklepanja je manjkala samo še oseba, ki bo to delo opravila. Podpisnik pogodb je bil seveda minister, pooblastilo ni bilo mogoče. Ni bilo pričakovati, da se bo minister, ki je vseskozi projekt podpiral, hvala mu, tedensko ali dvakrat tedensko srečeval s temi ljudmi zaradi podpisovanj pogodb. Zaradi pravnih preprek bi lahko zabredli v težave in si zakomplicirali življenje: ideja je tudi bila, da delo prevalimo na pravobranilce – še bolj pa bi zakomplicirali življenje seveda ljudem, ki so v dolini Soče živeli v pričakovanju že nekaj let po sprejemu zakona, da se vendarle začne kaj premikati. V dogovoru z ministrom sem delo prevzel sam [4].

 

 

Četrto dejanje

 

Salonit Anhovo. Prvič bomo preizkusili v praksi model, ki smo ga vzpostavili. Sejna soba, dneva se ne spomnim več. Približno 20 zaskrbljenih, na nek način nejevernih, obolelih -  z diagnozami in sklepi posebne zdravniške komisije, prestrašenih ljudi. Z njimi pa kot nasprotne stranke: predsednik uprave podjetja, njegov namestnik in jaz, resnično daleč najmlajši. Podjetje niti ni bilo stranka postopka, ponudilo nam je gostoljubje, pomagalo pri vabljenju in bilo meni v pomoč [5]. Predstavili smo jim shemo, strukturo pogodbe in postopke. Povedali smo jim tudi zelo odkrito in nedvoumno, da se v resnici ni možno pogajati, da velja načelo vzemi ali pusti in dodali, da če kdo v najprej zavrne sklenitev poravnave in se kasneje spremeni odločitev, naj se javi in bo lahko sklenil poravnavo, a samo takšno, kot je bila prvotno predlagana.

 

Po tem uvodnem, poglobljenem delu smo pričakovali vprašanja, željo po dodatnih pojasnilih, morebiti celo nasprotovanja. Nič od tega, dostojanstvo ljudi, ki si ga velja zapomniti, predvsem pa učiti se ga od njih. Z vsakim upravičencem (ob stalni prisotnosti nekoga iz podjetja) sem se sestal posebej in mu zelo natančno povedal, kaj mu ponujamo. Vsi so sprejeli ponujeno in podpisali poravnave. Odkrito povem, oddahnil sem si in uprava tudi. Zdelo se nam je, da smo glede na dane možnosti, določene v proračunu, glede na vsa vedenja in znanja, ki smo jih imeli, nekako dobesedno zadeli višino in razmerja ponujenih sredstev [6].

 

Nekaj dni zatem so me poklicali iz podjetja Salonit Anhovo in mi povedali, da se je po tej lepi in hkrati nesrečni dolini razširil glas o prvem dnevu in da ljudje sprejemajo (zavedajoč se vsega skupaj, bodimo odkriti) način dela kot tudi višino sredstev. Do konca dela na ministrstvu (preden sem bil razrešen, ker je nova oblast ugotovila, da nisem primeren), sem sklenil malo manj kot 500 poravnav. Le dve ali tri osebe se niso strinjale z višino sredstev in niso podpisale poravnave. Ena je povedala, da razmišlja o tožbi, drugi dve pa, da se jima zdi ponujena vsota na nek način žaljiva.

 

Po začetnem zagonu, utečenosti zastavljenega je bilo tudi v vladni politiki nekaj kadrovskih sprememb in takrat so se pojavili prvi dvomi o smiselnosti početja. A to je druga zgodba. Po odhodu na drugo delovno mesto sem spremljanje te zgodbe več ali manj opustil. V Primorskih novicah sem sicer še nekaj let v osmrtnicah prebiral in videval imena in priimke (predvsem pa fotografije, po katerih sem jih spoznal) ljudi, s katerimi sem sklenil poravnave. Mimo tega nisem mogel in tudi nisem hotel. Kljub vsemu sem po svojem prepričanju naredil nekaj dobrega, čeprav sem za gotovo smrt ponudil denar, državni denar.

 

 

Eden od razlogov za številna obolenja (rak) v Salonitu je bil tudi ta, da delavci večinoma niso uporabljali zaščitnih mask in oblačil.

 

 

Peto dejanje

 

Izkušnja spoznati 500 obolelih ljudi je hkrati grozna in neprecenljiva, tako človeško kot strokovno. Logično je, da si vseh ne zapomniš. Zapomniš si marsikateri pogovor, marsikateri obraz, nekaj pa je vendarle takšnih, ki si jih zapomniš za vse življenje in ob različnih priložnostih poveš, kaj si doživel. Ker imam v tistih krajih tudi sorodnike po ženini strani, se seveda zgodi, da tudi na katerem od pokopališč vidim grobove teh ljudi in to vedno znova obudi spomine. Na nekatere zgodbe bi rad prav posebej spomnil in se nekaterim ljudem prav posebej poklonil [7].

 

Nekje na polovici procesa sklepanja poravnav sem sklenil poravnavo z osebo, ki se je upokojila, mislim, da leta 1965, tj. še preden sem se rodil. V podjetju se je zaposlila takoj po ustanovitvi (seveda je bil takrat drug lastnik in ime podjetja, a z azbestom so se pričeli ukvarjati prav takrat), nekaj let po koncu prve svetovne vojne. Na dan poravnave je bila stara preko 90 let, sama se je pripeljala z avtom v podjetje. Celo življenje je delala in živela tam. Delala prav z azbestom, azbestnim prahom natančneje. Beseda je dala besedo in stekel je odkrit pogovor. Poravnala se je nemudoma. Vprašal sem, ali so uporabljali oz. ali so sploh takrat imel kakršna koli zaščitna sredstva.

 

Odgovor je bil: Seveda smo jih imeli, vsa najboljša na svetu.

 

Pa ste jih uporabljali?

 

Mladi mož, ko bi vi vedeli kakšna vročina je tam, kjer delaš z azbestnim prahom, in ne, večino časa jih nismo uporabljali, priznam.

 

Oseba ni imela ne pljučnega raka, ne mezotilioma niti ni imela azbestoze.

 

Oseba z mezoteliomom. Že v pripravah na obiske v Anhovem sem pregledal vso dokumentacijo posameznikov, da ne bi bilo napačno navedenih imen in priimkov, slovničnih napak, primerjal sem tudi shemo s členi v pogodbi itd. Opazil sem, da ima ta oseba kljub mezoteliomu v resnici dobro življenjsko napoved. Naslednji dan v Anhovem se v pripravah pozanimam pri upravi, ali je kaj narobe s podatki, ali oni kaj vedo o tem primeru bolj natančno. Pa mi odgovorijo kar z nekim majhnim zadovoljstvom, da ima oseba res mezoteliom, da pa je bil le-ta pravočasno odkrit, da je bila operacija uspešna in da bo oseba živela precej dlje, kot je to pri mezoteliomu običajno. Manj kot leto in pol, če me spomin ne vara, je povprečje od odkritja do smrti. Osebi sem res iskreno stisnil roko in ji tudi osebno zaželel vso srečo. Oseba je bila odkrita in je opisala zelo podrobno kako in kaj se je dogajalo.

 

Osebi rojeni istega leta v isti vasi, v sosednjih hišah, neločljivo povezani od ranega otroštva. Skupaj se zaposlita v Salonitu isto leto, enaka izobrazba, isti oddelek. Zakonske partnerje najdeta v sosednji vasi, tudi ti so neločljivo povezani iz otroštva. Skupaj v tretji vasi zgradijo domovanja in ustvarijo družine. Po tridesetih letih dela v Salonitu na istem delovnem mestu, delo z azbestom, ena oseba zboli za azbestozo, druga oseba ostane zdrava in nima nikakršnega obolenja. Kot da ni nikoli niti videla azbesta.

 

Zadnja oseba, o kateri bom pisal, pa je v mojem spominu tista, zaradi katere rečeš, da zna biti življenje res kruto in pokvarjeno. Rečeš, da se usoda in bogovi resnično nesramno igrajo z nami. Tistega dne nismo bili v Anhovem, pač pa v Novi Gorici, bil je čas po božiču, zadnji dnevi leta. Kot vedno poprej sem se tudi tokrat pripravil in ugotovil, da bom sklepal poravnavo z osebo, staro nekaj let več kot jaz, z mezoteliomom in slabo, zelo slabo napovedjo. Bal sem se tega srečanja. V pisarno je vstopila dama, prekrasnih modrih oči z lepo frizuro (kasneje so mi povedali, da je imela lasuljo, jaz tega nisem opazil) in izžarevala življenjsko energijo kot le malo kateri človek, ki sem ga spoznal do tedaj. Povedal sem ji podrobno, kaj ji ponujamo (v sebi sem si rekel, to je ponudba za smrt nekomu, ki je le malo starejši od tebe, zavedaj se tega) in jo seveda vprašal, ali sprejema ponudbo. Mislim, da je šlo za 75.000 nemških mark. Povedala je, da sprejema in da je hvaležna, ker bo denar pustila otrokoma. In se je razgovorila. Umrli so ji starši, prav tako mož – po spominu zaradi raka - in za otroke bodo poskrbeli drugi, zato bo ta denar seveda dobrodošel. Stisk roke, iskren pogled in odšla je. Za vedno. Manj kot mesec dni kasneje so me obvestili, da je umrla na dan, ko je bil denar nakazan na njen račun. Spraševali so me, kaj naj sedaj naredimo. Mogoče sem strokovno, pravno gledano ravnal napak, fravdolozno, ko bi morebiti moral zahtevati, da obvestimo sodišče, da naj bodo pozorni pri zapuščinski obravnavi, ali celo zahtevati od banke, naj ne izplačajo pooblaščeni osebi itd. Odločil sem se čustveno, v korist otrok (toliko sem vedel o tem primeru, poleg pogovora sem izvedel še nekoliko več po naključju) in prevzel nase tudi vso odgovornost. Kolikor sem zvedel kasneje, so mi bili hvaležni, da ni bilo potrebno čakati na zapuščinsko razpravo, ker so denar lahko smotrno in pazljivo začeli rabiti takoj. Tudi za pogreb.

 

 

 

 

Šesto dejanje

 

Patria mia, Trubar bi vam rekel Lubi Slouenci ter dodal in poudaril, da "Ta slouenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori. Drigači govore z dostimi besedami Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati" dajte, saj zmorete, dovolj ste inteligentni in razumni, sprejmite ta nesrečna pravila o poklicnih boleznih. Če že imamo najstrožja pravila o vsebnosti transmaščobnih kislin v hrani na svetu, pa ni hudič, da povprečnega akta o tem ne bi zmogli sprejeti.

 

Da se ne boste leta 2021 ali prve dni leta 2022 skrivali, da niste vedeli. In to bo točno nekaj dni po koncu predsedovanju Svetu EU. Tudi kandidatke in kandidati za poslance v Evropskem parlamentu, zamislite se. Volivci vam tudi zaradi vaše neodzivnosti dobesedno umirajo.

 

Pa zdravi ostanite, je dejal Krpan, minister pa nič. Če bil bi Gregor, bi še morebiti kaj rekel. In naredil.

 

________________

[1] Z Bredo Pečan, nekdanjo poslanko v Državnem zboru, že leta nimam stika, najine poti so se razšle za vedno. A na tem mestu ji moram biti hvaležen, da me je takrat poklicala in prosila za pomoč. Ostalo je usoda in splet naključij, a brez tistega izvirnega in iskrenega vabila te epizode ne bi bil mogel bolje doživeti in jo razumeti.

 

[2] Ne takrat in ne kasneje nisem nikoli ministra – tudi, ko to ni bil več – vprašal, ali me je povsem po naključju nominiral, ali je imel razlog za to.

 

[3] Iskreno upam in želim, da se je arhivsko gradivo Salonita Anhovo ohranilo. Nekoč so mi ga bili pokazali in gotovo je tam notri mnogo uporabnega še danes.

 

[4] Na pogovoru pri ministru je bil sprejet dogovor, da jaz tedensko ali dvakrat tedensko hodim v Salonit Anhovo, se z upravičenci pogajam in v kolikor se strinjajo z predlagano jim poravnavo (za vsakega posameznika je bila izpisana v naprej) po načelu "vzemi ali pusti", jo oni podpišejo, jaz prafiram pred njimi in potem prinesem ministru v podpis. Po podpisu jih pošljemo nazaj na njihov domači naslov izvod in jim potem v dogovorjenem roku na njihove račune nakažemo sredstva. Tu, prav tu se pa moram zahvaliti damam iz finančne službe ministrstva, ki so vse potem izpeljale tako, kot je bilo potrebno. Zdenka, Alenka in še marsikatera, hvala, tako za čas, ko sem vam bil prirejen kot kolega in potem, ko sem to delo opravljal še naprej kot generalni sekretar ministrstva in vaš nadrejeni. To delo je bilo res neprecenljivo, bolj kot naše, moje. Na tem mestu hvala tudi kolegici z Ministrstva za pravosodje.

 

[5] In tudi gospa iz njihove kadrovske je sodelovala z nami. Njej gre tudi zahvala za ogromno opravljeno delo.

 

[6] Da bi vedeli, da obstaja kaj podobnega v svetu, ki bi nam lahko pomagalo, nismo vedeli. Vsaj jaz ne. Pa še na pravni okvir države ne smemo pozabiti. Tudi minister je bil zadovoljen, ko je zvedel, da so vsi podpisali, kot seveda tudi on in kolesje se je zavrtelo.

 

[7] Želim in upam, da me ne bi preganjali zaradi tega, če se bo kdo spoznal v njih. Ali pa jih bodo prepoznali sorodniki, prijatelji, potomci, znanci. Z vsem spoštovanjem do vseh, a da ne bi nikomur povzročal težav, odpiral rane ali kaj podobnega, sem raje pisal o "osebah", ne pa ženskah in ne moških. Razen pri eni, ker drugače enostavno ne gre.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.037
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.668
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.342
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.555
05/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.790
06/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.504
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.869
08/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.104
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.240
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.146