Komentar

Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi

Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi.

16.05.2019 20:28
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   humanistika   družba   politika   WEF   gensko inženirstvo   razvoj   demokracija

Foto: Adam Oswell / WWF

Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi.

Živimo v svetu, kjer prevladujejo tehnologije in trg, kjer je malo prostora za humanizem, vse pa temelji na uporabnosti in učinkovitosti. Človekovo svobodo omejujejo interesi nosilcev družbene moči. Gospodarska rast je temeljni pogoj družbenega razvoja, vse ostalo mora biti v njeni funkciji. Največ pomena daje sodobna družba in tudi politika novim tehnologijam, ki bodo ohranjale gospodarsko rast. Mnogo manj pozornosti namenjata posledicam novih tehnologij. So tudi izjeme. V The Global Risks Report 2017 (vir), ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum (WEF), se prvič omenja, da gospodarska rast ni več prvi cilj. Poudarja se spodbujanje večje solidarnosti in dolgoročno usmerjenega tržnega kapitalizma. WEF ugotavlja, da "naraščajoči val populističnega protesta proti establišmentu kaže, da zgolj z gospodarsko rastjo najbrž ne bo mogoče več popraviti razpok v družbi; na seznam opravil je treba dodati tudi reformiranje tržnega kapitalizma". Nadalje ugotavlja, da sta umetna inteligenca in robotika tisti novi tehnologiji, ki najbolj potrebujeta učinkovitejšo družbeno regulacijo in upravljanje, celo bolj nujno kot biotehnologije.

 

V velikanskih podatkovnih zbirkah je shranjeno vse o posamezniku, umetna inteligenca pa analizira njegovo ravnanje in mu nakazuje, kako naj se odloča o posameznih stvareh. Tisti, ki upravljajo s temi tehnologijami, zlahka z ljudmi tudi manipulirajo. Če tem orodjem dodamo še gensko inženirstvo, ki moč človeštva nad silami narave povečuje kot še nobena tehnologija doslej, je jasno, da so pred človeštvom zahtevni izzivi. "Gospodarske in politične sile, ki bodo nadzorovale genske vire planeta, bodo imele neizmerno moč nad prihodnjim svetovnim gospodarstvom, podobno kot sta v industrijski dobi dostop do fosilnih goriv in dragocenih kovin ter nadzor nad njimi odločala o tem, kdo bo nadzoroval svetovne trge." (Riffkin, 2001, 55) ....

 

"Nove tehnologije genskega inženirstva sprožajo eno najbolj mučnih političnih vprašanj v vsej zgodovini človeštva: Komu bo v tej novi dobi zaupana avtoriteta, da bo odločal, kateri gen je dober in ga bo zato treba dodati genskemu skladu, in kateri je slab in ga bo treba zato izločiti?" (Riffkin, 2001, 209)

 

Tistim, ki menijo, da je gospodarska rast najpomembnejša, stojijo nasproti drugi, ki menijo, da ključni problem družbe ni gospodarska rast, da problem niso gospodarstvo, banke, finančne inštitucije, ampak da najtežji problemi našega časa izhajajo iz duhovnega področja. Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi. In v tem smislu se porajajo številni izzivi za humanistične vede. Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti.

 

Humanistika pomaga pri razvoju osebne zavesti in razvoju občutka družbene odgovornosti, spodbuja samostojno mišljenje in kritično distanco do družbenih pojavov, zato bi morala dobiti večjo veljavo v sodobni družbi. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali preseči sedanja nasprotja interesov in spodbuditi spremembe v družbenem tkivu. Potrebujemo politike, ki bodo razumeli duh časa in potrebe po spremembah, ki bodo sposobni gledati preko parcialnih interesov in razumeli, da tega ne bodo mogli storiti sami. Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi (Palmer, 2014). Da bi kaj dosegli, je nujna participacija ljudi celotnega političnega spektra, od levice, sredine, do desnice in tudi neopredeljenih. Če smo danes zaskrbljeni nad stanjem duha v družbi, če vidimo, kako lahek plen je množica za različne manipulacije, morajo humanistične vede in politika storiti vse, kar prispeva k zrelosti volilnega telesa.

 

Razvijanje demokratične politične kulture je naloga vseh, od družine, vzgoje in izobraževanja, znanosti, medijev do politike. Vsebino teh prizadevanj pa lahko obogatijo predvsem humanistične vede.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS).  

 

 

Viri:

1. Palmer, J.P.: Healing the Heart of Democracy, Kindle book 2014

2. Riffkin, J.: Stoletje biotehnologije, Ljubljana, Krtina 2001

3. WEF: The Global Risks Report, Davos 2017

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.095
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.845
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.769
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.589
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.500
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.365
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.458
08/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 981
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.283
10/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.938