Komentar

Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi

Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi.

16.05.2019 20:28
Piše: Mihael Brejc
Ključne besede:   humanistika   družba   politika   WEF   gensko inženirstvo   razvoj   demokracija

Foto: Adam Oswell / WWF

Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi.

Živimo v svetu, kjer prevladujejo tehnologije in trg, kjer je malo prostora za humanizem, vse pa temelji na uporabnosti in učinkovitosti. Človekovo svobodo omejujejo interesi nosilcev družbene moči. Gospodarska rast je temeljni pogoj družbenega razvoja, vse ostalo mora biti v njeni funkciji. Največ pomena daje sodobna družba in tudi politika novim tehnologijam, ki bodo ohranjale gospodarsko rast. Mnogo manj pozornosti namenjata posledicam novih tehnologij. So tudi izjeme. V The Global Risks Report 2017 (vir), ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum (WEF), se prvič omenja, da gospodarska rast ni več prvi cilj. Poudarja se spodbujanje večje solidarnosti in dolgoročno usmerjenega tržnega kapitalizma. WEF ugotavlja, da "naraščajoči val populističnega protesta proti establišmentu kaže, da zgolj z gospodarsko rastjo najbrž ne bo mogoče več popraviti razpok v družbi; na seznam opravil je treba dodati tudi reformiranje tržnega kapitalizma". Nadalje ugotavlja, da sta umetna inteligenca in robotika tisti novi tehnologiji, ki najbolj potrebujeta učinkovitejšo družbeno regulacijo in upravljanje, celo bolj nujno kot biotehnologije.

 

V velikanskih podatkovnih zbirkah je shranjeno vse o posamezniku, umetna inteligenca pa analizira njegovo ravnanje in mu nakazuje, kako naj se odloča o posameznih stvareh. Tisti, ki upravljajo s temi tehnologijami, zlahka z ljudmi tudi manipulirajo. Če tem orodjem dodamo še gensko inženirstvo, ki moč človeštva nad silami narave povečuje kot še nobena tehnologija doslej, je jasno, da so pred človeštvom zahtevni izzivi. "Gospodarske in politične sile, ki bodo nadzorovale genske vire planeta, bodo imele neizmerno moč nad prihodnjim svetovnim gospodarstvom, podobno kot sta v industrijski dobi dostop do fosilnih goriv in dragocenih kovin ter nadzor nad njimi odločala o tem, kdo bo nadzoroval svetovne trge." (Riffkin, 2001, 55) ....

 

"Nove tehnologije genskega inženirstva sprožajo eno najbolj mučnih političnih vprašanj v vsej zgodovini človeštva: Komu bo v tej novi dobi zaupana avtoriteta, da bo odločal, kateri gen je dober in ga bo zato treba dodati genskemu skladu, in kateri je slab in ga bo treba zato izločiti?" (Riffkin, 2001, 209)

 

Tistim, ki menijo, da je gospodarska rast najpomembnejša, stojijo nasproti drugi, ki menijo, da ključni problem družbe ni gospodarska rast, da problem niso gospodarstvo, banke, finančne inštitucije, ampak da najtežji problemi našega časa izhajajo iz duhovnega področja. Če je naloga politike v sodobnem svetu oblikovanje nove paradigme, novega razvojnega modela, nove družbene pogodbe, je seveda jasno, da tega politika ne zmore storiti sama, ampak le skupaj z vsemi drugimi. In v tem smislu se porajajo številni izzivi za humanistične vede. Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben dejavnik bolj človeške družbe. Ne gre torej le za demokratični deficit, ampak tudi za humanistični deficit, saj na vseh področjih življenja opažamo pomanjkanje človečnosti.

 

Humanistika pomaga pri razvoju osebne zavesti in razvoju občutka družbene odgovornosti, spodbuja samostojno mišljenje in kritično distanco do družbenih pojavov, zato bi morala dobiti večjo veljavo v sodobni družbi. Politika potrebuje modre, izobražene, izkušene in verodostojne ljudi, ker je več kot dovolj znakov, da sedanja oblika demokracije ne ustreza sedanjim razmeram v družbi. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali preseči sedanja nasprotja interesov in spodbuditi spremembe v družbenem tkivu. Potrebujemo politike, ki bodo razumeli duh časa in potrebe po spremembah, ki bodo sposobni gledati preko parcialnih interesov in razumeli, da tega ne bodo mogli storiti sami. Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi (Palmer, 2014). Da bi kaj dosegli, je nujna participacija ljudi celotnega političnega spektra, od levice, sredine, do desnice in tudi neopredeljenih. Če smo danes zaskrbljeni nad stanjem duha v družbi, če vidimo, kako lahek plen je množica za različne manipulacije, morajo humanistične vede in politika storiti vse, kar prispeva k zrelosti volilnega telesa.

 

Razvijanje demokratične politične kulture je naloga vseh, od družine, vzgoje in izobraževanja, znanosti, medijev do politike. Vsebino teh prizadevanj pa lahko obogatijo predvsem humanistične vede.

 

Prof. dr. Mihael Brejc je Professor Emeritus Univerze v Ljubljani, sicer pa dolgoletni politik, nekdanji evropski poslanec in prvi direktor Varnostno-obveščevalne službe (VIS).  

 

 

Viri:

1. Palmer, J.P.: Healing the Heart of Democracy, Kindle book 2014

2. Riffkin, J.: Stoletje biotehnologije, Ljubljana, Krtina 2001

3. WEF: The Global Risks Report, Davos 2017

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
5
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,971
02/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,696
03/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,619
04/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,440
05/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,071
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,463
07/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,235
08/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,951
09/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 561
10/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 673