Razkrivamo

"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

17.05.2019 22:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Italijani   mučenje

Pri ženski, s katero se ne nameravaš poročiti, vzemi samo tisti del osebe, ki ti prija — in tega razvij. Drugače je kaos.

In zakaj se stvari kasneje tako izrode! Prišla je namreč še dvakrat, trikrat v naše mesto po tisti noči. Sprva me je vabila, naj jo obiščem v Italiji. A jaz sem imel vse, razen denarja. To je kmalu tudi opazila. Prinašala je steklenice s seboj. In pri zadnjem obisku je bila že čisto spremenjena, ves prvotni čar je ugasnil, povedala mi je, da se bo poročila z majhnim, debelim, plešastim, a bogatim industrialcem. Vprašal sem jo, če je dobro premislila. Zelo dober človek je, je odvrnila, živel bo zame, jaz pa sem sklenila, da mu bom dobra žena. Tisto noč sva preživela precej borno, razšla sva se, kakor bi si zaželela "srečno novo leto". Tudi na njenem dnu se je skrivala drobna kramarska malomeščanka, ki bo v zakonu zlahka zaigrala skrbno soprogo, tajno masturbirala v vročih nočeh, kasneje pa si omislila plačane ljubimce. To — drugo — želim pozabiti. A tista prva iz prve noči! V vsakem človeku je toliko ljudi, toliko različnih oseb, ne samo mister Jekill in mister Hide. Pri ženski, s katero se ne nameravaš poročiti, vzemi samo tisti del osebe, ki ti prija — in tega razvij. Drugače je kaos. Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež! — Tista prva je torej sedela na železni postelji poleg mene v samotni celici, ne da bi za to vedeli bogovi. Obeh gusarjev se je namreč po izhodu iz bara mimogrede rešila. Kar nekaj jima je rekla naglo, italijansko, da skoraj nisem razumel. Da pač pride nekam, ali nekaj takega. Bila sta fanta res odličnega vedenja. Že na poti domov je bilo med nama vse jasno. Ona je zvedela, kakšno telo imam jaz, jaz pa sem raziskal po kosih njeno, in govorila sva ves čas neumnosti. Ko sem ji povedal, da bo tepena, kakor v neki knjigi, je navdušeno vprašala: Ali si perverzen? Potem pa čez čas dodala: Samo da se ne bo poznalo več ko dva dni! Ker je imela čez obleko lahen površnik, sem ji dvignil med hojo krilo in ji potegnil hlačke v zvitek na začetek stegen, pa sem jo miloval po tisti gladki, vroči, obli, ravno prav napeti, a dovolj močni ritki, potoval s prsti čez stegno na trebuh in obkoljeval središče boja, mehke, voljne, precej obilne dlake, in jeziček sprožen med njimi v svet. Kako hoditi! Posebno ker je bila tudi ona kaj spretna in domiselna. Šla mi je z roko pod suknjič, pa za hlače in spodnje hlače, in potem je s tisto dolgo, nepozabno roko romala navzdol in vse naokrog do mošnje. Opotekala sva se ko pijanca.

 

Hodil sem po celici gor in dol in občutil tam njene nohte, ostre, a neboleče, ali sladko boleče. Če sem jaz igral nanjo kot na violo, je ona igrala name kot na kitaro, tako sva bila oba glasbenika in glasbili hkrati, kar je velika popolnost združitvene igre. Ko sem kasneje bral indijsko Kamasutro, knjigo o ljubezni, sem videl veliko razliko med Azijci in Evropejci. Oni so rutinerji, njihova rutina je včasih izdelana do utrudljivosti, njihovi opisi so zato večkrat za nas kar smešni. Mi pa smo večni improvizatorji, odvisni od moči sle in talenta, od izkušnje in od trenutnega razpoloženja. Za Indijce je joni, to je vulva, objekt pravilne obdelave. Za nas pa je privid, ki nas razvnema, blodi in lahko celo pogublja. Za njih je lingam, to je penis, znamenje življenja, ki ga je treba skoraj po božje častiti. Za nas pa pogubljeni angel, katerega nas je sram, če noče stati, ali pa če o nepravem času stoji, izgnan iz območja omike na področje medicine in ljudskega humorja. V Kamasutri je natanko popisano v poglavju o praskanju, kakšno nalogo imajo nohti v erotiki. Italijanka pa je o tem vse vedela brez knjig, po občutku in izkušnji. Segla mi je pod srajco in mi šla z nohti po hrbtenici gor in dol, da mi je med nogami prišla skoraj do popka. In nohti niso bili niti za hip preveč ali premalo zasajeni. Čudovito je bilo pri tem krožiti z dlanjo po njenem trebuhu, čisto do roba dlak, v zavesti, kam vse bi vsak hip lahko zdrsnila roka.

 

Tu je škrtnil v vratih ključ, rahlo je zazvenel šop ključev, vrata celice so se sunkoma odprla in Italijanka je pobegnila, nikdar več se ni vrnila, razlika mika, prihajale so druge v samotnih nočeh brez spanja. Skozi vrsto rešetkastih vrat! Nov paznik. Vrata. Pisarna: velik prostor s široko in dolgo mizo, za katero je sedel mlad poročnik z izrazitimi očmi, zasliševalec, dve debeli omari, lončena peč, parket po tleh. Paznik je odšel. Zasliševalec mi je s kretnjo odkazal mesto na stolu nasproti sebi. Pred sabo je imel nekaj map in kup papirjev. Začela sva z življenjepisom od Abrahama. On je pisal, jaz sem odgovarjal. Kdo pa ve, kakšno je bilo v resnici njegovo življenje! Vmes sva se tudi pogovarjala. Želel me je spoznati. Naročil mi je tudi cigaret. Jaz sem se čudil njegovi mirni vljudnosti. On se je najbrž čudil moji preprostosti, po slovesu, ki sem ga užival. Ta človek je sploh gojil do mene neko zadržano simpatijo, tako sem včasih občutil — čeprav je bil ubogo orodje v rokah zelo sovražnih bogov in je na koncu sestavil obtožnico docela po njihovem okusu, napihnjeno, lažnivo in brez ene same priče, a bila je taka za smrt. A takrat se mi še sanjalo ni, kam vodi vsa ta stvar, najmanj pa, da pred sodišče, na razpravo, kjer bo moralo občinstvo po začetku iz dvorane. Ko sva prispela nekako do gimnazije, je pozvonil in odpeljali so me nazaj v celico. Rezultat je bil obljuba desetih cigaret na dan, majhen drobec svinčnikove mine, ki sem ga sunil z mize, nekaj papirja za straniščno uporabo in nekaj izjav, ki so mi dale misliti.

 

Sprevidel sem namreč, da se nisem motil zadnje mesece, ko sem čutil v kosteh, da me nekdo zasleduje. Mislili so, da bom skušal pobegniti čez mejo. Zakaj? Ne da bi opazil, so me fotografirali v kavarni. Vedeli so natančno, s kom sem se družil. Ko se nisem vendar nikoli skrival. Imeli so mojo fotografijo z brado, ko sem si jo pred meseci nekaj časa pustil rasti. Zasliševalec se je zelo ujezil na "stare partizane". Da bom še strmel, kdo mi bo vse prišel delat družbo v te zidove! Na mojo osuplost je omenil nekega znanega pesnika revolucije in nekega znanega narodnega heroja. Tu se je celo hudo ujezil. Udaril je s pestjo po mizi in vzkliknil: "Tudi njih bomo ukrotili!" Vse to je bilo zame, politično teslo, docela nerazumljivo. Dobro sem poznal te ljudi. Nihče od njih se ni nagibal k stalinizmu. Kakšen lov na čarovnice je pa to? Ujel sem se, kako zatopljen v misli hodim gor in dol po celici — in to so hoteli. Tega torej ne smem početi! Robinzon, pokliči si družbo! In to ne Petka, smo rekli. Kaj pa Sonja? A bil sem zastrupljen še z drugim premišljevanjem. Nikoli se nisem spominjal svoje mladosti, to pot sem se je moral, in še celo v besedah, ne slikah! V štirioglatih besedah brez pomena. Bil sem ... stanoval sem ... hodil sem v šolo ... sošolci so bili naslednji ... premoženjsko stanje staršev je bilo ... glede religije tako in tako ... odnosi do sošolcev ... posebna zanimanja ... Aha.

 

Pri preiskavi so našli nekake zvežčke, sešite s šivanko in cvirnom, popisane z velikimi črkami, kjer je bila črka S obrnjena narobe kot vprašaj. Povedal sem zasliševalcu, pred katerim so ležale tiste moje modre, rumenkaste in sive knjižice, da sem nameraval biti pisatelj, preden sem šel v šolo. Kuharica me je naučila pisati velike črke in potem sem izdajal knjige, na primer o vojni med zajčki in kokošmi, o nekem kralju, ki je ušel iz ujetništva, pa pesmi o tem, da petelinček dela ki-ki-ri-ki, konj pa i-ha-ha kmalu bom doma, in take reči. Na vsaki knjižici je bilo na čelni strani napisano: Spisal Jakob Levitan — in Knjižica številka toliko in toliko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,545
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,008
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 1,998
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,224
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,716
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,627
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,117
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 970
09/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,850
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,168