Komentar

Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"

Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti.

26.05.2019 21:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Amerika   Foreign Affairs   Spiegel   Angela Merkel   Trump   Nemčija   stabilnost   razpad

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih.

Na pročelju zapuščene ljubljanske tovarne koles Rog piše z velikimi črkami: NEOMEJEN ROG TRAJANJA, kar po vsem videzu pomeni, da naj bi tamkajšnje nekonvencionalno in za mnoge sporno dogajanje, recimo mu kulturni boj, trajalo v nedogled. Trajnost kulturnega boja, ki spominja na permanentno revolucijo, je zanimiv koncept, ki je seveda temeljito navzkriž z urejeno družbo in kolikor toliko stabilnim svetovnim redom. Nasprotno od napisa na Rogu nas poučujejo opozorila na zdravilih in živilih: rok uporabnosti traja od enega meseca do nekaj let, vendar je omejen. Na področju politike so spremembe oz. omejen rok trajanja / uporabnosti povezane z demokracijo, na področju znanosti z napredkom. Albert Einstein naj bi bil avtor duhovite izjave, da je »norost delati vedno znova isto stvar in pričakovati drugačne rezultate«. Toliko za uvod.

 

Nova številka ameriške zunanjepolitične revije Foreign Affairs objavlja besedilo znanega "neokonservativnega" zgodovinarja in političnega analitika, avtorja znane domislice, da so Američani iz Marsa, Evropejci pa iz Venere, Roberta Kagana Novo nemško vprašanje - kaj se zgodi, ko Evropa razpade? [1]. Liberalno, zahodno usmerjeno Nemčijo in Evropo, kot jo poznamo, so vzdrževali štirje elementi, pravi Kagan: "ameriško varnostno jamstvo, mednarodni režim svobodne trgovine, demokratični val in zatiranje nacionalizma". Ti elementi se podirajo drug za drugim. Nova desničarska nacionalistična gibanja v Nemčiji (AfD), protiliberalne in avtoritarne vlade Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, brexit in Trumpova politika potiskajo Evropo in Nemčijo "nazaj k nekakšni novi različici njune preteklosti". S tem v zvezi Kagan omenja domnevo Timothyja Gartona Asha, da gre za "kulturni boj za nemško prihodnost".

 

Federico Fubini je v članku Korenine evropske delitve (Kaganovim prognozam) dodal ugotovitev, da "se nekatere države na obrobju Evropske unije ostro zoperstavljajo priseljevanju na nacionalističnih osnovah. Vendar so njihovi državljani vse bolj zaskrbljeni zaradi nasprotne grožnje: da bodo njihovi prijatelji in družinski člani pobrali stvari in odšli". Notranje priseljevanje v Nemčijo ("nevidna transferna unija") iz drugih držav Evropske unije naj bi v zadnjih desetih letih doseglo 2,7 milijona. Nove članice EU naj bi na ta način v nemško ekonomijo pretočile več kot sto milijard evrov [2].

 

Nova številka nemškega tednika Der Spiegel je posvečena kanclerki (v odhajanju) Angeli Merkel, predvsem pa njenim mračnim napovedim glede Evrope. Merklova se je v zadnjem obdobju zamerila svojim državljanom in novim članicam v zvezi z migrantsko krizo, kar je nemara eden od vzrokov za njen umik. Kanclerka je nedavno govorila o evropski zgodovini po "augsburški verski spravi" leta 1555, po kateri je bilo videti, da sta sovraštvo in nasilje prevladana. Toda potem, pravi Merklova, je generacija, ki je doživela bedo pred spravo, umrla, nova generacija pa je bila hitro naveličana kompromisov, in začela se je tridesetletna vojna [3]. Obsežni analitični, vsekakor spoštljivi spis opozarja na kanclerkino dolgotrajno in uspešno kariero, obenem pa opaža, da bi lahko - v primerjavi z enako dolgotrajnima kanclerjema Adenauerjem in Kohlom - naredila več. Merklova se po eni strani zaveda težav z obrambo in napetimi odnosi z Ameriko, celo s Francozi, po drugi strani ne ukrepa, kot bi lahko. "To kanclerstvo", piše Spiegel, "je zaspalo. Merklova ugasne luč in pravi: lahko noč!"

 

 

***

 

Kaj je skupna točka omenjenih člankov? Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti. Merklovi očitajo, da ni odločnejša, pri Trumpu opozarjajo na brezbrižnost glede Evrope, pri novih članicah na avtoritarnost, predvsem pa na nesrečno usodo v zvezi z begom možganov. Vse to pomeni, da Evropska unija ni pravilno organizirana, za kar naj bi bila pretežno odgovorna Nemčija.

 

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih. Po demokratu Clintonu je prišel republikanec Bush, po njem spet demokrat Obama, po njem republikanec Trump. Podobno velja za Britance. Po laburističnem Callaghanu sta prišla konservativna Thatcherjeva in Major, za njima laburista Blair in Brown, nato spet Cameron … Za Nemčijo in Avstrijo je značilna drugačna dinamika, ki se kaže v levo-desnih koalicijah. V Franciji je konservativcem sledil socialistični Mitterrand, temu konservativna Chirac in Sarkozy, za njima je prišel socialistično-liberalni Macron … Stabilnost obstaja, vendar spreminja "lokacijo", njeno mesto je vedno drugje.

 

In kaj je slovenski problem? Nekdanji predsednik vlade Cerar je stavil na stabilnost, torej na delovanje v smislu "vedno znova ista stvar". Aktualna vlada glede stabilnosti ni povsem jasna oz. enotna, saj je odvisna od permanentnega kulturnega boja oz. revolucionarne Levice.

 

Še važnejši je rok trajanja in uporabnosti oz. pozabljivost, malomarnost glede preteklosti oz. zgodovine. Nekdanji komunistični sistem je gojil revolucionarne tradicije, torej stabilno nestabilnost oz. neomejen rok trajanja vladajoče partije, privilegijev in korupcije novega razreda: "po Titu Tito". Videti je, da slovenski levičarji nadaljujejo po tej poti. Bistvo demokracije je seveda omejevanje oblasti, zato so si "strici iz ozadja" izmislili politiko "novih obrazov", ki naj bi dokazovali, da gre za politiko, ki je dovzetna za spremembe, ki se ne oklepa položajev, kot se jih je oklepala nekoč. V resnici je prišlo do navidezne dovzetnosti za spremembe. Da je tako, dokazujejo primeri iz zdravstva, šolstva, pravosodja, bančništva, celo medijev. V Sloveniji imamo stabilno nestabilnost. In norost, ko naši voditelji delajo kar naprej iste stvari. Morda pa ni norost in sprememb sploh ne pričakujejo?

 

________________

[1] Robert Kagan (tudi soprog vrhunske ameriške diplomatke v času Clintona in Obame - Victorie Nuland), "The New German Question - What Happens When Europe Comes Apart?", Foreign Affairs, May/June 2019, str. 108-120.      

 

[2] Federico Fubini, “The Roots of European Division”, ING - Project Syndicate, 17. maja 2019.

 

[3] René Pfister, "Zeiten des Aufruhrs", Der Spiegel, Nr. 21/18.5.2019, str. 18.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,896
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,409
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,253
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,290
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,022
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 756
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,404
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605