Komentar

Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"

Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti.

26.05.2019 21:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropa   Amerika   Foreign Affairs   Spiegel   Angela Merkel   Trump   Nemčija   stabilnost   razpad

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih.

Na pročelju zapuščene ljubljanske tovarne koles Rog piše z velikimi črkami: NEOMEJEN ROG TRAJANJA, kar po vsem videzu pomeni, da naj bi tamkajšnje nekonvencionalno in za mnoge sporno dogajanje, recimo mu kulturni boj, trajalo v nedogled. Trajnost kulturnega boja, ki spominja na permanentno revolucijo, je zanimiv koncept, ki je seveda temeljito navzkriž z urejeno družbo in kolikor toliko stabilnim svetovnim redom. Nasprotno od napisa na Rogu nas poučujejo opozorila na zdravilih in živilih: rok uporabnosti traja od enega meseca do nekaj let, vendar je omejen. Na področju politike so spremembe oz. omejen rok trajanja / uporabnosti povezane z demokracijo, na področju znanosti z napredkom. Albert Einstein naj bi bil avtor duhovite izjave, da je »norost delati vedno znova isto stvar in pričakovati drugačne rezultate«. Toliko za uvod.

 

Nova številka ameriške zunanjepolitične revije Foreign Affairs objavlja besedilo znanega "neokonservativnega" zgodovinarja in političnega analitika, avtorja znane domislice, da so Američani iz Marsa, Evropejci pa iz Venere, Roberta Kagana Novo nemško vprašanje - kaj se zgodi, ko Evropa razpade? [1]. Liberalno, zahodno usmerjeno Nemčijo in Evropo, kot jo poznamo, so vzdrževali štirje elementi, pravi Kagan: "ameriško varnostno jamstvo, mednarodni režim svobodne trgovine, demokratični val in zatiranje nacionalizma". Ti elementi se podirajo drug za drugim. Nova desničarska nacionalistična gibanja v Nemčiji (AfD), protiliberalne in avtoritarne vlade Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, brexit in Trumpova politika potiskajo Evropo in Nemčijo "nazaj k nekakšni novi različici njune preteklosti". S tem v zvezi Kagan omenja domnevo Timothyja Gartona Asha, da gre za "kulturni boj za nemško prihodnost".

 

Federico Fubini je v članku Korenine evropske delitve (Kaganovim prognozam) dodal ugotovitev, da "se nekatere države na obrobju Evropske unije ostro zoperstavljajo priseljevanju na nacionalističnih osnovah. Vendar so njihovi državljani vse bolj zaskrbljeni zaradi nasprotne grožnje: da bodo njihovi prijatelji in družinski člani pobrali stvari in odšli". Notranje priseljevanje v Nemčijo ("nevidna transferna unija") iz drugih držav Evropske unije naj bi v zadnjih desetih letih doseglo 2,7 milijona. Nove članice EU naj bi na ta način v nemško ekonomijo pretočile več kot sto milijard evrov [2].

 

Nova številka nemškega tednika Der Spiegel je posvečena kanclerki (v odhajanju) Angeli Merkel, predvsem pa njenim mračnim napovedim glede Evrope. Merklova se je v zadnjem obdobju zamerila svojim državljanom in novim članicam v zvezi z migrantsko krizo, kar je nemara eden od vzrokov za njen umik. Kanclerka je nedavno govorila o evropski zgodovini po "augsburški verski spravi" leta 1555, po kateri je bilo videti, da sta sovraštvo in nasilje prevladana. Toda potem, pravi Merklova, je generacija, ki je doživela bedo pred spravo, umrla, nova generacija pa je bila hitro naveličana kompromisov, in začela se je tridesetletna vojna [3]. Obsežni analitični, vsekakor spoštljivi spis opozarja na kanclerkino dolgotrajno in uspešno kariero, obenem pa opaža, da bi lahko - v primerjavi z enako dolgotrajnima kanclerjema Adenauerjem in Kohlom - naredila več. Merklova se po eni strani zaveda težav z obrambo in napetimi odnosi z Ameriko, celo s Francozi, po drugi strani ne ukrepa, kot bi lahko. "To kanclerstvo", piše Spiegel, "je zaspalo. Merklova ugasne luč in pravi: lahko noč!"

 

 

***

 

Kaj je skupna točka omenjenih člankov? Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ki so po definiciji bolj levi kot desni - med vzroki navajajo nacionalizem, populizem in protiliberalnost, predvsem pa pozabljivost glede izzivov in dosežkov v preteklosti. Merklovi očitajo, da ni odločnejša, pri Trumpu opozarjajo na brezbrižnost glede Evrope, pri novih članicah na avtoritarnost, predvsem pa na nesrečno usodo v zvezi z begom možganov. Vse to pomeni, da Evropska unija ni pravilno organizirana, za kar naj bi bila pretežno odgovorna Nemčija.

 

Temeljna problema sodobne evropske politike sta dovzetnost za spremembe in stabilnost. V bistvu Nemčija, Evropa in Amerika še niso izgubljene, saj v njih velja, da se stabilnost vzpostavlja vedno na novo, v primernih intervalih. Po demokratu Clintonu je prišel republikanec Bush, po njem spet demokrat Obama, po njem republikanec Trump. Podobno velja za Britance. Po laburističnem Callaghanu sta prišla konservativna Thatcherjeva in Major, za njima laburista Blair in Brown, nato spet Cameron … Za Nemčijo in Avstrijo je značilna drugačna dinamika, ki se kaže v levo-desnih koalicijah. V Franciji je konservativcem sledil socialistični Mitterrand, temu konservativna Chirac in Sarkozy, za njima je prišel socialistično-liberalni Macron … Stabilnost obstaja, vendar spreminja "lokacijo", njeno mesto je vedno drugje.

 

In kaj je slovenski problem? Nekdanji predsednik vlade Cerar je stavil na stabilnost, torej na delovanje v smislu "vedno znova ista stvar". Aktualna vlada glede stabilnosti ni povsem jasna oz. enotna, saj je odvisna od permanentnega kulturnega boja oz. revolucionarne Levice.

 

Še važnejši je rok trajanja in uporabnosti oz. pozabljivost, malomarnost glede preteklosti oz. zgodovine. Nekdanji komunistični sistem je gojil revolucionarne tradicije, torej stabilno nestabilnost oz. neomejen rok trajanja vladajoče partije, privilegijev in korupcije novega razreda: "po Titu Tito". Videti je, da slovenski levičarji nadaljujejo po tej poti. Bistvo demokracije je seveda omejevanje oblasti, zato so si "strici iz ozadja" izmislili politiko "novih obrazov", ki naj bi dokazovali, da gre za politiko, ki je dovzetna za spremembe, ki se ne oklepa položajev, kot se jih je oklepala nekoč. V resnici je prišlo do navidezne dovzetnosti za spremembe. Da je tako, dokazujejo primeri iz zdravstva, šolstva, pravosodja, bančništva, celo medijev. V Sloveniji imamo stabilno nestabilnost. In norost, ko naši voditelji delajo kar naprej iste stvari. Morda pa ni norost in sprememb sploh ne pričakujejo?

 

________________

[1] Robert Kagan (tudi soprog vrhunske ameriške diplomatke v času Clintona in Obame - Victorie Nuland), "The New German Question - What Happens When Europe Comes Apart?", Foreign Affairs, May/June 2019, str. 108-120.      

 

[2] Federico Fubini, “The Roots of European Division”, ING - Project Syndicate, 17. maja 2019.

 

[3] René Pfister, "Zeiten des Aufruhrs", Der Spiegel, Nr. 21/18.5.2019, str. 18.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
7
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,516
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,007
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 1,996
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,223
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,716
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,627
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,117
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 970
09/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,848
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,164