Komentar

Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva

Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati? Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija Vsemogočega. Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. 

25.05.2019 21:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ikona   Edvard Zajec   Malevič   Peter Mlakar

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega".

Pred dvema tednoma smo se v tržaškem teatru Miela z gledališkim informansom Kozmizem: 2001/Zajec-Rojc priklonili pionirju računalniške umetnosti svetovnega pomena Edvardu Zajcu s pomočjo njegovega prijatelja, pianista Aleksandra Rojca. Priklonili smo se njegovi ultimativni umetnini Informatrix, ki je izoblikovala abstraktne ikone nove prihajajoče digitalne dobe. Čeprav so povod za moj današnji komentar ikone vzhodnega krščanstva, ki jih lahko te dni vidimo razstavljene v našem mestu, je moj premislek povezan z vsemi ikonami vseh religij in vseh umetnosti sveta. Povezan je z metafizičnimi obrazi in abstrakti, ki predstavljajo tako religijo kot umetnost, tako staroveške kot novoveške ikone. Predstavljajo sinkretični (združevalni) oltar, v njih gledam seštevek vseh religiozno-umetniških izkušenj človeštva.

 

Približevanje telehumanizmu: pozno-modernistična redukcionistična logika nas je na začetku prejšnjega stoletja privedla do novoveških ikon. Med drugimi tudi do ikon Edvarda Zajca. Nadaljevanje komentarja: osemdeset ruskih ikon bo skoraj štiri mesece razstavljenih v Mestnem muzeju. Rad bi jih neposredno povezal z Malevičevim novoveškim premislekom o ikonah in njegovi prostorski razporeditvi. Na povezavo med novoveškimi in staroveškimi ikonami nas je opozorila Malevičeva postavitev suprematističnih ikon z naslovom "Zadnja futuristična razstava". Črni kvadrat je Malevič instaliral kot ikonično abstrakcijo. Treba je poudariti, da je bil Malevič do historičnega nabora ikon izredno spoštljiv, nikakor ne blasfemičen.

 

Približevanje telehumanizmu: računalniški umetnik Edavard Zajec je svoje "Informatrix ikone" povezoval z Malevičevimi ikonami, predvsem s Črnim kvadratom, s križem, trikotnikom in krogom. V kvadratu so nameščene vsi tri nosilne oblike. Kvadrat povezuje troedinost križa, trikotnika in kroga. Zajec je svojo umetnino Informatrix računalniško kodiral in kinetiziral ravno s pomočjo suprematističnega trojstva. Sam sem neposredni zgodovinski vir in dokaz zato. Vse to mi je potrdil Edvard Zajec osebno pri najinem sodelovanju v Ksevtu.

 

Nadaljevanje komentarja: Ikone s svojo silovitostjo in dogmo (besedo dogma v tem primeru razumemo s pozitivno intonacijo - načelo, verska resnica) skozi naše oko usklajujejo kode religiozne večnosti neposredno s pomočjo umetnosti. Sam kot radikalni ateist - pozor! -, ne antiteist, menim, da religiozne ikoničnosti zaradi njene umetniške univerzalne lepote ni mogoče dekosntruirati, mogoče pa jo je razstavljati. Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva.

 

Povzeto iz pogovora z briljantnim filozofom Petrom Mlakarjem na otvoritivi in naslednji dan po otvoritvi razstave: Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni kot zahodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati?

 

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega". Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. Na njej so obrazi, ki delujejo nadnaravno, oblikovani so po posebnih pravilih, določeni so s posebno barvno formulo. Obrazi so človeški,  predvsem pa ven-iz-tega-sveta, obrazi so kozmična obrazna pokrajina. Njihove slikarske poteze ne izkazujejo svobodne volje, kot recimo slikarske geste Caravaggia. V ikoni je povezava z nadnaravnim narekovana skozi mistično razodetje. Vse vizualizirano je bilo narekovano neposredno umetniku. Zato je v seštevku ikona vizualni govor staroveškega sveta.

 

Umetnik je samo medij, zato se pod umetniškim delom ne podpiše. Ikona je presežna predvsem pa versko koristna. Ikonično sproža versko verovanje. Skupaj z njo z ogromno hitrostjo prestopimo v svet staroveške svete trojice: obraz-oseba, kompozicija in pripoved.

 

Približevanje telehumanizmu: istočasno z ogromno hitrostjo prestopimo v novoveško sveto trojico - oblika, barva in abstrakcija.

 

Nadaljevanje komentarja: v ikoni vsi iracionalno povzemamo pripoved ikone, v točno določeni podobi nam enoznačno in enosmerno določa izkušnjo s "presežnim". Oziroma je ona sama izkušnja.

 

Približevanje telehumanizmu: novoveške ikona je vizualna naprava. V njej gledamo brezpredmetno. Skozi režim metafizične skupnosti mrtvih, ki so bili na svetu, in nas, ki smo ta hip prisotni in živimo vsi skupaj s svojo predstavo o kozmizmu.

 

In zdaj obrat: Staroveške in novoveške ikone so navkljub vsemu le pojmovne kratice, redukcije. Vsaka slika, ki jo srečate, v svojem pogledu doživi v tistem hipu, ko jo pogledate, vstajenje. Pogled združujejo neštete niti religioznih želja. Te so globoko zasidrane v "svetih osebah", katere generirajo v svojih delih veliko celoto; v zahodnem svetu v fresko, v pravoslavnem svetu pa ikonični zid.

       

Upam, da ne mislite, da so nove civilizacijske pop-ikone: google, twiter, facebook ali instagram.

       

Peter Mlakar me poveže s Kurtom Goedlom, enim največjih novoveških matematikov, ki je izpeljal izvrsten silogizem, miselno dedukcijo in hkrati preprosto logično izpeljavo. Goedel je skušal dokazati obstoj Boga znotraj logike. Ob tem pa je poznana Goedlova izjava o Bogu: V znanosti velja, da so najbolj resnične ravno abstrakcije, kot sta matematika ali logika. Bog pa je še bolj abstrakten od abstraktnega, zato pa je najbolj resničen. Hvala Peter. 

       

Na tem mestu v Mlakarjevi hitri razpravi nastopi tisočpetsto let pred Malevičem Dionizij Aeropagit, na katerega se je mnogo stoletij kasneje skliceval Hugo Ball v svoji dadaistični praksi: potrebna je totalna negativnost (pozor! pomen besede - negativnost je v bistvu redukcija) odmišljanje od vsega, od vsega stvarnega. 

       

Neplačan oglas: Bralec bodi pozoren na knjigo Dionizij Aeropagit - Zbrani spisi , izdano pri Slovenski matici, 2011, urejanje in prevod sta opravila Gorazd Kocijančič in Vid Snoj. Konec oglasa. 

       

Približevanje telehumanizmu: ravno redukcije je prakticiral Kazimir Malevič, odmislil je vse stvarno in prestopil v abstraktno. Šele s tem si je omogočil, da se je približal absolutu. Mlakar: Bog je onkraj vsega stvarnega, nestvarnega, niča, biti, bivajočega, absolutno je nedoločljiv in je nespoznaten.

 

Bilo je v Vitanju, ko sem vprašal Edvarda Zajca (po spominu in zapiskih): Edvard, ali lahko potrdite mojo hipotezo, da ste navkljub vsem letom, ki ste jih preživeli v ZDA, s svojo računalniško umetnostjo neposredno povezani z Melevičevim umetniškim eksperimentom. Odgovoril mi je s kategoričnim: Da, sem! in takoj dodal. Na dva načina: najprej me je z Malevičom povezala zunanja okoliščina. Ko sem računalniško oblikoval oziroma programiral svoje prve računalniške umetnine skupaj z ing. Hmeljakom, so te izhajale iz tistega, kar je računalnik v šestdesetih letih s svoim procesorjem zmogel. Zatekel sem se k supremaciji Maleviča. Druga povezava je bila pomembnejša. Kasneje, ko sem že oblikoval umetnost z zmogljivejšimi računalniki in sem lahko na ekranu že manipuliral s pixli, sem se zavestno odločil, ali bom šel v smer izrisa mimetičnih podob, to kar danes imenujemo "virtualna resničnost" ali v smer abstrakcija.. Zelo hitro sem spoznal, da se moram preusmeriti nazaj k Maleviču. Saj nisem na noben način želel oponašati sveta, kaj šele, da bi vstopil v svet fantazij. Veliko več sem videl funkcionalnega smisla v svetlobi in abstrakciji.Tako sem v polju supremacije in računalnika ustvaril povratno zanko redukcije v popolno abstarkcijo. 

       

Peter Mlakar je dodal: To je točno to! Najbolj resnično je najbolj abstraktno!

 

Telehumanizem: Edvard Zajec je za razliko od Rubljova in Kazimirja Maleviča kinetiziral, sintetiziral in ikoniziral abstraktno. Dobili smo cel niz novoveških ikon, ki so se preračunavale. Nekega dne se bodo same od sebe začele preračunavati in krog se bo dokončno zaključil. To ne bo več svet transhumanizma, ki nam resnično grozi z zgoraj imenovanimi pop-ikonami, to bo svet telehumanizma, ki se bo v presvetljenih skoraj prozornih telesih sprehajal skozi komične razsežnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vse najboljše ob vaši smrti, Konstantin Eduardovič Ciolkovski!
0
05.12.2020 22:53
Ciolkovski je raziskoval je bivališča v vesolju, v okolju brez gravitacije vesoljske obleke in splošne prilagoditve človeka. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
16
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
6
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.134
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.680
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.203
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.246
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.872
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.673
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.257
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.383
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 923
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.266