Komentar

Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva

Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati? Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija Vsemogočega. Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. 

25.05.2019 21:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ikona   Edvard Zajec   Malevič   Peter Mlakar

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega".

Pred dvema tednoma smo se v tržaškem teatru Miela z gledališkim informansom Kozmizem: 2001/Zajec-Rojc priklonili pionirju računalniške umetnosti svetovnega pomena Edvardu Zajcu s pomočjo njegovega prijatelja, pianista Aleksandra Rojca. Priklonili smo se njegovi ultimativni umetnini Informatrix, ki je izoblikovala abstraktne ikone nove prihajajoče digitalne dobe. Čeprav so povod za moj današnji komentar ikone vzhodnega krščanstva, ki jih lahko te dni vidimo razstavljene v našem mestu, je moj premislek povezan z vsemi ikonami vseh religij in vseh umetnosti sveta. Povezan je z metafizičnimi obrazi in abstrakti, ki predstavljajo tako religijo kot umetnost, tako staroveške kot novoveške ikone. Predstavljajo sinkretični (združevalni) oltar, v njih gledam seštevek vseh religiozno-umetniških izkušenj človeštva.

 

Približevanje telehumanizmu: pozno-modernistična redukcionistična logika nas je na začetku prejšnjega stoletja privedla do novoveških ikon. Med drugimi tudi do ikon Edvarda Zajca. Nadaljevanje komentarja: osemdeset ruskih ikon bo skoraj štiri mesece razstavljenih v Mestnem muzeju. Rad bi jih neposredno povezal z Malevičevim novoveškim premislekom o ikonah in njegovi prostorski razporeditvi. Na povezavo med novoveškimi in staroveškimi ikonami nas je opozorila Malevičeva postavitev suprematističnih ikon z naslovom "Zadnja futuristična razstava". Črni kvadrat je Malevič instaliral kot ikonično abstrakcijo. Treba je poudariti, da je bil Malevič do historičnega nabora ikon izredno spoštljiv, nikakor ne blasfemičen.

 

Približevanje telehumanizmu: računalniški umetnik Edavard Zajec je svoje "Informatrix ikone" povezoval z Malevičevimi ikonami, predvsem s Črnim kvadratom, s križem, trikotnikom in krogom. V kvadratu so nameščene vsi tri nosilne oblike. Kvadrat povezuje troedinost križa, trikotnika in kroga. Zajec je svojo umetnino Informatrix računalniško kodiral in kinetiziral ravno s pomočjo suprematističnega trojstva. Sam sem neposredni zgodovinski vir in dokaz zato. Vse to mi je potrdil Edvard Zajec osebno pri najinem sodelovanju v Ksevtu.

 

Nadaljevanje komentarja: Ikone s svojo silovitostjo in dogmo (besedo dogma v tem primeru razumemo s pozitivno intonacijo - načelo, verska resnica) skozi naše oko usklajujejo kode religiozne večnosti neposredno s pomočjo umetnosti. Sam kot radikalni ateist - pozor! -, ne antiteist, menim, da religiozne ikoničnosti zaradi njene umetniške univerzalne lepote ni mogoče dekosntruirati, mogoče pa jo je razstavljati. Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva.

 

Povzeto iz pogovora z briljantnim filozofom Petrom Mlakarjem na otvoritivi in naslednji dan po otvoritvi razstave: Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni kot zahodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati?

 

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega". Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. Na njej so obrazi, ki delujejo nadnaravno, oblikovani so po posebnih pravilih, določeni so s posebno barvno formulo. Obrazi so človeški,  predvsem pa ven-iz-tega-sveta, obrazi so kozmična obrazna pokrajina. Njihove slikarske poteze ne izkazujejo svobodne volje, kot recimo slikarske geste Caravaggia. V ikoni je povezava z nadnaravnim narekovana skozi mistično razodetje. Vse vizualizirano je bilo narekovano neposredno umetniku. Zato je v seštevku ikona vizualni govor staroveškega sveta.

 

Umetnik je samo medij, zato se pod umetniškim delom ne podpiše. Ikona je presežna predvsem pa versko koristna. Ikonično sproža versko verovanje. Skupaj z njo z ogromno hitrostjo prestopimo v svet staroveške svete trojice: obraz-oseba, kompozicija in pripoved.

 

Približevanje telehumanizmu: istočasno z ogromno hitrostjo prestopimo v novoveško sveto trojico - oblika, barva in abstrakcija.

 

Nadaljevanje komentarja: v ikoni vsi iracionalno povzemamo pripoved ikone, v točno določeni podobi nam enoznačno in enosmerno določa izkušnjo s "presežnim". Oziroma je ona sama izkušnja.

 

Približevanje telehumanizmu: novoveške ikona je vizualna naprava. V njej gledamo brezpredmetno. Skozi režim metafizične skupnosti mrtvih, ki so bili na svetu, in nas, ki smo ta hip prisotni in živimo vsi skupaj s svojo predstavo o kozmizmu.

 

In zdaj obrat: Staroveške in novoveške ikone so navkljub vsemu le pojmovne kratice, redukcije. Vsaka slika, ki jo srečate, v svojem pogledu doživi v tistem hipu, ko jo pogledate, vstajenje. Pogled združujejo neštete niti religioznih želja. Te so globoko zasidrane v "svetih osebah", katere generirajo v svojih delih veliko celoto; v zahodnem svetu v fresko, v pravoslavnem svetu pa ikonični zid.

       

Upam, da ne mislite, da so nove civilizacijske pop-ikone: google, twiter, facebook ali instagram.

       

Peter Mlakar me poveže s Kurtom Goedlom, enim največjih novoveških matematikov, ki je izpeljal izvrsten silogizem, miselno dedukcijo in hkrati preprosto logično izpeljavo. Goedel je skušal dokazati obstoj Boga znotraj logike. Ob tem pa je poznana Goedlova izjava o Bogu: V znanosti velja, da so najbolj resnične ravno abstrakcije, kot sta matematika ali logika. Bog pa je še bolj abstrakten od abstraktnega, zato pa je najbolj resničen. Hvala Peter. 

       

Na tem mestu v Mlakarjevi hitri razpravi nastopi tisočpetsto let pred Malevičem Dionizij Aeropagit, na katerega se je mnogo stoletij kasneje skliceval Hugo Ball v svoji dadaistični praksi: potrebna je totalna negativnost (pozor! pomen besede - negativnost je v bistvu redukcija) odmišljanje od vsega, od vsega stvarnega. 

       

Neplačan oglas: Bralec bodi pozoren na knjigo Dionizij Aeropagit - Zbrani spisi , izdano pri Slovenski matici, 2011, urejanje in prevod sta opravila Gorazd Kocijančič in Vid Snoj. Konec oglasa. 

       

Približevanje telehumanizmu: ravno redukcije je prakticiral Kazimir Malevič, odmislil je vse stvarno in prestopil v abstraktno. Šele s tem si je omogočil, da se je približal absolutu. Mlakar: Bog je onkraj vsega stvarnega, nestvarnega, niča, biti, bivajočega, absolutno je nedoločljiv in je nespoznaten.

 

Bilo je v Vitanju, ko sem vprašal Edvarda Zajca (po spominu in zapiskih): Edvard, ali lahko potrdite mojo hipotezo, da ste navkljub vsem letom, ki ste jih preživeli v ZDA, s svojo računalniško umetnostjo neposredno povezani z Melevičevim umetniškim eksperimentom. Odgovoril mi je s kategoričnim: Da, sem! in takoj dodal. Na dva načina: najprej me je z Malevičom povezala zunanja okoliščina. Ko sem računalniško oblikoval oziroma programiral svoje prve računalniške umetnine skupaj z ing. Hmeljakom, so te izhajale iz tistega, kar je računalnik v šestdesetih letih s svoim procesorjem zmogel. Zatekel sem se k supremaciji Maleviča. Druga povezava je bila pomembnejša. Kasneje, ko sem že oblikoval umetnost z zmogljivejšimi računalniki in sem lahko na ekranu že manipuliral s pixli, sem se zavestno odločil, ali bom šel v smer izrisa mimetičnih podob, to kar danes imenujemo "virtualna resničnost" ali v smer abstrakcija.. Zelo hitro sem spoznal, da se moram preusmeriti nazaj k Maleviču. Saj nisem na noben način želel oponašati sveta, kaj šele, da bi vstopil v svet fantazij. Veliko več sem videl funkcionalnega smisla v svetlobi in abstrakciji.Tako sem v polju supremacije in računalnika ustvaril povratno zanko redukcije v popolno abstarkcijo. 

       

Peter Mlakar je dodal: To je točno to! Najbolj resnično je najbolj abstraktno!

 

Telehumanizem: Edvard Zajec je za razliko od Rubljova in Kazimirja Maleviča kinetiziral, sintetiziral in ikoniziral abstraktno. Dobili smo cel niz novoveških ikon, ki so se preračunavale. Nekega dne se bodo same od sebe začele preračunavati in krog se bo dokončno zaključil. To ne bo več svet transhumanizma, ki nam resnično grozi z zgoraj imenovanimi pop-ikonami, to bo svet telehumanizma, ki se bo v presvetljenih skoraj prozornih telesih sprehajal skozi komične razsežnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,540
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,921
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,791
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,055
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,333
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 821
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418