Komentar

Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva

Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati? Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija Vsemogočega. Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. 

25.05.2019 21:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ikona   Edvard Zajec   Malevič   Peter Mlakar

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega".

Pred dvema tednoma smo se v tržaškem teatru Miela z gledališkim informansom Kozmizem: 2001/Zajec-Rojc priklonili pionirju računalniške umetnosti svetovnega pomena Edvardu Zajcu s pomočjo njegovega prijatelja, pianista Aleksandra Rojca. Priklonili smo se njegovi ultimativni umetnini Informatrix, ki je izoblikovala abstraktne ikone nove prihajajoče digitalne dobe. Čeprav so povod za moj današnji komentar ikone vzhodnega krščanstva, ki jih lahko te dni vidimo razstavljene v našem mestu, je moj premislek povezan z vsemi ikonami vseh religij in vseh umetnosti sveta. Povezan je z metafizičnimi obrazi in abstrakti, ki predstavljajo tako religijo kot umetnost, tako staroveške kot novoveške ikone. Predstavljajo sinkretični (združevalni) oltar, v njih gledam seštevek vseh religiozno-umetniških izkušenj človeštva.

 

Približevanje telehumanizmu: pozno-modernistična redukcionistična logika nas je na začetku prejšnjega stoletja privedla do novoveških ikon. Med drugimi tudi do ikon Edvarda Zajca. Nadaljevanje komentarja: osemdeset ruskih ikon bo skoraj štiri mesece razstavljenih v Mestnem muzeju. Rad bi jih neposredno povezal z Malevičevim novoveškim premislekom o ikonah in njegovi prostorski razporeditvi. Na povezavo med novoveškimi in staroveškimi ikonami nas je opozorila Malevičeva postavitev suprematističnih ikon z naslovom "Zadnja futuristična razstava". Črni kvadrat je Malevič instaliral kot ikonično abstrakcijo. Treba je poudariti, da je bil Malevič do historičnega nabora ikon izredno spoštljiv, nikakor ne blasfemičen.

 

Približevanje telehumanizmu: računalniški umetnik Edavard Zajec je svoje "Informatrix ikone" povezoval z Malevičevimi ikonami, predvsem s Črnim kvadratom, s križem, trikotnikom in krogom. V kvadratu so nameščene vsi tri nosilne oblike. Kvadrat povezuje troedinost križa, trikotnika in kroga. Zajec je svojo umetnino Informatrix računalniško kodiral in kinetiziral ravno s pomočjo suprematističnega trojstva. Sam sem neposredni zgodovinski vir in dokaz zato. Vse to mi je potrdil Edvard Zajec osebno pri najinem sodelovanju v Ksevtu.

 

Nadaljevanje komentarja: Ikone s svojo silovitostjo in dogmo (besedo dogma v tem primeru razumemo s pozitivno intonacijo - načelo, verska resnica) skozi naše oko usklajujejo kode religiozne večnosti neposredno s pomočjo umetnosti. Sam kot radikalni ateist - pozor! -, ne antiteist, menim, da religiozne ikoničnosti zaradi njene umetniške univerzalne lepote ni mogoče dekosntruirati, mogoče pa jo je razstavljati. Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva.

 

Povzeto iz pogovora z briljantnim filozofom Petrom Mlakarjem na otvoritivi in naslednji dan po otvoritvi razstave: Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni kot zahodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati?

 

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega". Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. Na njej so obrazi, ki delujejo nadnaravno, oblikovani so po posebnih pravilih, določeni so s posebno barvno formulo. Obrazi so človeški,  predvsem pa ven-iz-tega-sveta, obrazi so kozmična obrazna pokrajina. Njihove slikarske poteze ne izkazujejo svobodne volje, kot recimo slikarske geste Caravaggia. V ikoni je povezava z nadnaravnim narekovana skozi mistično razodetje. Vse vizualizirano je bilo narekovano neposredno umetniku. Zato je v seštevku ikona vizualni govor staroveškega sveta.

 

Umetnik je samo medij, zato se pod umetniškim delom ne podpiše. Ikona je presežna predvsem pa versko koristna. Ikonično sproža versko verovanje. Skupaj z njo z ogromno hitrostjo prestopimo v svet staroveške svete trojice: obraz-oseba, kompozicija in pripoved.

 

Približevanje telehumanizmu: istočasno z ogromno hitrostjo prestopimo v novoveško sveto trojico - oblika, barva in abstrakcija.

 

Nadaljevanje komentarja: v ikoni vsi iracionalno povzemamo pripoved ikone, v točno določeni podobi nam enoznačno in enosmerno določa izkušnjo s "presežnim". Oziroma je ona sama izkušnja.

 

Približevanje telehumanizmu: novoveške ikona je vizualna naprava. V njej gledamo brezpredmetno. Skozi režim metafizične skupnosti mrtvih, ki so bili na svetu, in nas, ki smo ta hip prisotni in živimo vsi skupaj s svojo predstavo o kozmizmu.

 

In zdaj obrat: Staroveške in novoveške ikone so navkljub vsemu le pojmovne kratice, redukcije. Vsaka slika, ki jo srečate, v svojem pogledu doživi v tistem hipu, ko jo pogledate, vstajenje. Pogled združujejo neštete niti religioznih želja. Te so globoko zasidrane v "svetih osebah", katere generirajo v svojih delih veliko celoto; v zahodnem svetu v fresko, v pravoslavnem svetu pa ikonični zid.

       

Upam, da ne mislite, da so nove civilizacijske pop-ikone: google, twiter, facebook ali instagram.

       

Peter Mlakar me poveže s Kurtom Goedlom, enim največjih novoveških matematikov, ki je izpeljal izvrsten silogizem, miselno dedukcijo in hkrati preprosto logično izpeljavo. Goedel je skušal dokazati obstoj Boga znotraj logike. Ob tem pa je poznana Goedlova izjava o Bogu: V znanosti velja, da so najbolj resnične ravno abstrakcije, kot sta matematika ali logika. Bog pa je še bolj abstrakten od abstraktnega, zato pa je najbolj resničen. Hvala Peter. 

       

Na tem mestu v Mlakarjevi hitri razpravi nastopi tisočpetsto let pred Malevičem Dionizij Aeropagit, na katerega se je mnogo stoletij kasneje skliceval Hugo Ball v svoji dadaistični praksi: potrebna je totalna negativnost (pozor! pomen besede - negativnost je v bistvu redukcija) odmišljanje od vsega, od vsega stvarnega. 

       

Neplačan oglas: Bralec bodi pozoren na knjigo Dionizij Aeropagit - Zbrani spisi , izdano pri Slovenski matici, 2011, urejanje in prevod sta opravila Gorazd Kocijančič in Vid Snoj. Konec oglasa. 

       

Približevanje telehumanizmu: ravno redukcije je prakticiral Kazimir Malevič, odmislil je vse stvarno in prestopil v abstraktno. Šele s tem si je omogočil, da se je približal absolutu. Mlakar: Bog je onkraj vsega stvarnega, nestvarnega, niča, biti, bivajočega, absolutno je nedoločljiv in je nespoznaten.

 

Bilo je v Vitanju, ko sem vprašal Edvarda Zajca (po spominu in zapiskih): Edvard, ali lahko potrdite mojo hipotezo, da ste navkljub vsem letom, ki ste jih preživeli v ZDA, s svojo računalniško umetnostjo neposredno povezani z Melevičevim umetniškim eksperimentom. Odgovoril mi je s kategoričnim: Da, sem! in takoj dodal. Na dva načina: najprej me je z Malevičom povezala zunanja okoliščina. Ko sem računalniško oblikoval oziroma programiral svoje prve računalniške umetnine skupaj z ing. Hmeljakom, so te izhajale iz tistega, kar je računalnik v šestdesetih letih s svoim procesorjem zmogel. Zatekel sem se k supremaciji Maleviča. Druga povezava je bila pomembnejša. Kasneje, ko sem že oblikoval umetnost z zmogljivejšimi računalniki in sem lahko na ekranu že manipuliral s pixli, sem se zavestno odločil, ali bom šel v smer izrisa mimetičnih podob, to kar danes imenujemo "virtualna resničnost" ali v smer abstrakcija.. Zelo hitro sem spoznal, da se moram preusmeriti nazaj k Maleviču. Saj nisem na noben način želel oponašati sveta, kaj šele, da bi vstopil v svet fantazij. Veliko več sem videl funkcionalnega smisla v svetlobi in abstrakciji.Tako sem v polju supremacije in računalnika ustvaril povratno zanko redukcije v popolno abstarkcijo. 

       

Peter Mlakar je dodal: To je točno to! Najbolj resnično je najbolj abstraktno!

 

Telehumanizem: Edvard Zajec je za razliko od Rubljova in Kazimirja Maleviča kinetiziral, sintetiziral in ikoniziral abstraktno. Dobili smo cel niz novoveških ikon, ki so se preračunavale. Nekega dne se bodo same od sebe začele preračunavati in krog se bo dokončno zaključil. To ne bo več svet transhumanizma, ki nam resnično grozi z zgoraj imenovanimi pop-ikonami, to bo svet telehumanizma, ki se bo v presvetljenih skoraj prozornih telesih sprehajal skozi komične razsežnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
12
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.957
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.721
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.228
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.257
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.984
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.135
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.047
08/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
09/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.426
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.809