Komentar

Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva

Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati? Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija Vsemogočega. Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. 

25.05.2019 21:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   ikona   Edvard Zajec   Malevič   Peter Mlakar

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega".

Pred dvema tednoma smo se v tržaškem teatru Miela z gledališkim informansom Kozmizem: 2001/Zajec-Rojc priklonili pionirju računalniške umetnosti svetovnega pomena Edvardu Zajcu s pomočjo njegovega prijatelja, pianista Aleksandra Rojca. Priklonili smo se njegovi ultimativni umetnini Informatrix, ki je izoblikovala abstraktne ikone nove prihajajoče digitalne dobe. Čeprav so povod za moj današnji komentar ikone vzhodnega krščanstva, ki jih lahko te dni vidimo razstavljene v našem mestu, je moj premislek povezan z vsemi ikonami vseh religij in vseh umetnosti sveta. Povezan je z metafizičnimi obrazi in abstrakti, ki predstavljajo tako religijo kot umetnost, tako staroveške kot novoveške ikone. Predstavljajo sinkretični (združevalni) oltar, v njih gledam seštevek vseh religiozno-umetniških izkušenj človeštva.

 

Približevanje telehumanizmu: pozno-modernistična redukcionistična logika nas je na začetku prejšnjega stoletja privedla do novoveških ikon. Med drugimi tudi do ikon Edvarda Zajca. Nadaljevanje komentarja: osemdeset ruskih ikon bo skoraj štiri mesece razstavljenih v Mestnem muzeju. Rad bi jih neposredno povezal z Malevičevim novoveškim premislekom o ikonah in njegovi prostorski razporeditvi. Na povezavo med novoveškimi in staroveškimi ikonami nas je opozorila Malevičeva postavitev suprematističnih ikon z naslovom "Zadnja futuristična razstava". Črni kvadrat je Malevič instaliral kot ikonično abstrakcijo. Treba je poudariti, da je bil Malevič do historičnega nabora ikon izredno spoštljiv, nikakor ne blasfemičen.

 

Približevanje telehumanizmu: računalniški umetnik Edavard Zajec je svoje "Informatrix ikone" povezoval z Malevičevimi ikonami, predvsem s Črnim kvadratom, s križem, trikotnikom in krogom. V kvadratu so nameščene vsi tri nosilne oblike. Kvadrat povezuje troedinost križa, trikotnika in kroga. Zajec je svojo umetnino Informatrix računalniško kodiral in kinetiziral ravno s pomočjo suprematističnega trojstva. Sam sem neposredni zgodovinski vir in dokaz zato. Vse to mi je potrdil Edvard Zajec osebno pri najinem sodelovanju v Ksevtu.

 

Nadaljevanje komentarja: Ikone s svojo silovitostjo in dogmo (besedo dogma v tem primeru razumemo s pozitivno intonacijo - načelo, verska resnica) skozi naše oko usklajujejo kode religiozne večnosti neposredno s pomočjo umetnosti. Sam kot radikalni ateist - pozor! -, ne antiteist, menim, da religiozne ikoničnosti zaradi njene umetniške univerzalne lepote ni mogoče dekosntruirati, mogoče pa jo je razstavljati. Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva.

 

Povzeto iz pogovora z briljantnim filozofom Petrom Mlakarjem na otvoritivi in naslednji dan po otvoritvi razstave: Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni kot zahodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, jih je prepovedano fotografirati?

 

Obstaja prepričanje v krščanski teologiji in umetnosti, da je ikona slika, ki jo je naslikalo sveto samo. Sveto se svetu predstavlja neposredno skozi sliko. Umetnik je samo vlekel slikarske poteze, ki mu jih je "presežni" narekoval. Ikona ni le delo človeških rok, temveč tudi intervencija "vsemogočega". Skozi ikono deluje dogma v pozitivnem smislu. Na njej so obrazi, ki delujejo nadnaravno, oblikovani so po posebnih pravilih, določeni so s posebno barvno formulo. Obrazi so človeški,  predvsem pa ven-iz-tega-sveta, obrazi so kozmična obrazna pokrajina. Njihove slikarske poteze ne izkazujejo svobodne volje, kot recimo slikarske geste Caravaggia. V ikoni je povezava z nadnaravnim narekovana skozi mistično razodetje. Vse vizualizirano je bilo narekovano neposredno umetniku. Zato je v seštevku ikona vizualni govor staroveškega sveta.

 

Umetnik je samo medij, zato se pod umetniškim delom ne podpiše. Ikona je presežna predvsem pa versko koristna. Ikonično sproža versko verovanje. Skupaj z njo z ogromno hitrostjo prestopimo v svet staroveške svete trojice: obraz-oseba, kompozicija in pripoved.

 

Približevanje telehumanizmu: istočasno z ogromno hitrostjo prestopimo v novoveško sveto trojico - oblika, barva in abstrakcija.

 

Nadaljevanje komentarja: v ikoni vsi iracionalno povzemamo pripoved ikone, v točno določeni podobi nam enoznačno in enosmerno določa izkušnjo s "presežnim". Oziroma je ona sama izkušnja.

 

Približevanje telehumanizmu: novoveške ikona je vizualna naprava. V njej gledamo brezpredmetno. Skozi režim metafizične skupnosti mrtvih, ki so bili na svetu, in nas, ki smo ta hip prisotni in živimo vsi skupaj s svojo predstavo o kozmizmu.

 

In zdaj obrat: Staroveške in novoveške ikone so navkljub vsemu le pojmovne kratice, redukcije. Vsaka slika, ki jo srečate, v svojem pogledu doživi v tistem hipu, ko jo pogledate, vstajenje. Pogled združujejo neštete niti religioznih želja. Te so globoko zasidrane v "svetih osebah", katere generirajo v svojih delih veliko celoto; v zahodnem svetu v fresko, v pravoslavnem svetu pa ikonični zid.

       

Upam, da ne mislite, da so nove civilizacijske pop-ikone: google, twiter, facebook ali instagram.

       

Peter Mlakar me poveže s Kurtom Goedlom, enim največjih novoveških matematikov, ki je izpeljal izvrsten silogizem, miselno dedukcijo in hkrati preprosto logično izpeljavo. Goedel je skušal dokazati obstoj Boga znotraj logike. Ob tem pa je poznana Goedlova izjava o Bogu: V znanosti velja, da so najbolj resnične ravno abstrakcije, kot sta matematika ali logika. Bog pa je še bolj abstrakten od abstraktnega, zato pa je najbolj resničen. Hvala Peter. 

       

Na tem mestu v Mlakarjevi hitri razpravi nastopi tisočpetsto let pred Malevičem Dionizij Aeropagit, na katerega se je mnogo stoletij kasneje skliceval Hugo Ball v svoji dadaistični praksi: potrebna je totalna negativnost (pozor! pomen besede - negativnost je v bistvu redukcija) odmišljanje od vsega, od vsega stvarnega. 

       

Neplačan oglas: Bralec bodi pozoren na knjigo Dionizij Aeropagit - Zbrani spisi , izdano pri Slovenski matici, 2011, urejanje in prevod sta opravila Gorazd Kocijančič in Vid Snoj. Konec oglasa. 

       

Približevanje telehumanizmu: ravno redukcije je prakticiral Kazimir Malevič, odmislil je vse stvarno in prestopil v abstraktno. Šele s tem si je omogočil, da se je približal absolutu. Mlakar: Bog je onkraj vsega stvarnega, nestvarnega, niča, biti, bivajočega, absolutno je nedoločljiv in je nespoznaten.

 

Bilo je v Vitanju, ko sem vprašal Edvarda Zajca (po spominu in zapiskih): Edvard, ali lahko potrdite mojo hipotezo, da ste navkljub vsem letom, ki ste jih preživeli v ZDA, s svojo računalniško umetnostjo neposredno povezani z Melevičevim umetniškim eksperimentom. Odgovoril mi je s kategoričnim: Da, sem! in takoj dodal. Na dva načina: najprej me je z Malevičom povezala zunanja okoliščina. Ko sem računalniško oblikoval oziroma programiral svoje prve računalniške umetnine skupaj z ing. Hmeljakom, so te izhajale iz tistega, kar je računalnik v šestdesetih letih s svoim procesorjem zmogel. Zatekel sem se k supremaciji Maleviča. Druga povezava je bila pomembnejša. Kasneje, ko sem že oblikoval umetnost z zmogljivejšimi računalniki in sem lahko na ekranu že manipuliral s pixli, sem se zavestno odločil, ali bom šel v smer izrisa mimetičnih podob, to kar danes imenujemo "virtualna resničnost" ali v smer abstrakcija.. Zelo hitro sem spoznal, da se moram preusmeriti nazaj k Maleviču. Saj nisem na noben način želel oponašati sveta, kaj šele, da bi vstopil v svet fantazij. Veliko več sem videl funkcionalnega smisla v svetlobi in abstrakciji.Tako sem v polju supremacije in računalnika ustvaril povratno zanko redukcije v popolno abstarkcijo. 

       

Peter Mlakar je dodal: To je točno to! Najbolj resnično je najbolj abstraktno!

 

Telehumanizem: Edvard Zajec je za razliko od Rubljova in Kazimirja Maleviča kinetiziral, sintetiziral in ikoniziral abstraktno. Dobili smo cel niz novoveških ikon, ki so se preračunavale. Nekega dne se bodo same od sebe začele preračunavati in krog se bo dokončno zaključil. To ne bo več svet transhumanizma, ki nam resnično grozi z zgoraj imenovanimi pop-ikonami, to bo svet telehumanizma, ki se bo v presvetljenih skoraj prozornih telesih sprehajal skozi komične razsežnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
0
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,910
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,434
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,658
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,802
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,477
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 967
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,753
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 800
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 794
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 520