Razkrivamo

"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

26.05.2019 10:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   Italijani   stenice   jetniki

Disciplina se je povečala, prišli so novi traktni pazniki, ki so nam vzeli šah in karte, češ da je to prepovedano. Napravili so nam tudi nekaj preiskav in pobrali za cel lavor našega tako koristnega orodja in posode. Prepovedali so nam tudi sedeti podnevi v naših "naslanjačih" ob steni. Slamnjače so morale biti zložene na kupe. Zamenjali so tudi redarje. Dopisovanje z ženskami se je nehalo, komande so postale bolj glasne. Medicinec je moral na raport zaradi ugovarjanja pazniku in je zletel za tri dni v podzemni bunker. Žalovali smo za "starimi časi", kakor to delajo upokojenci, zraven pa pridelovali novo orodje, da nadomestimo izgubljeno.

 

Nekega dopoldneva se odpro vrata — in tam stoji "Uš" z listom papirja v roki. "Levitan!" Ja? "Ali ste že polnomočni?" Ne še. "No, potem vam povem, da ste. Koliko let ste dobili?" Petnajst. "No, da boste vedeli — osemnajst!" Gledal je učinek svojih besed, ki jih je nemara skrbno pripravil vnaprej. "Stopite na hodnik, Levitan!" S seboj je privedel brivca. Dal me je — kot pravnomočnega obsojenca — ostriči "na nulo". Pri striženju je hodil okrog mene in govoril: "Laski, laski, Levitan!" Da mu pokvarim veselje, sem prisrčno rekel: "Ali veste, gospod paznik, da sem vam res hvaležen. Imam slabo lasišče in že toliko prhljaja, da sem študiral, kako bi se dal ostriči. Res, hvala!" Zaigral sem dobro. Pokašljal je in odkorakal.

 

Tudi televizija je šla k vragu. Vzeli so nam ogledalce in odšel je domobranec, ki je posojal naočnike za kratkovidne. Napravili smo pa nove karte in smo tam pri stranišču, kamor se je še najmanj videlo od linice (čeprav pravega "mrtvega kota" ni bilo), ustvarili partijo "šnopsa", ki smo ga večinoma igrali trije, včasih štirje, tisto gobezdalo (ki je "lumpal z narodnimi heroji"), otožni in razmišljeni medicinec, jaz in novodošli kriminalec, odličen žepar, ki smo mu rekli profesor, ker je predaval na žeparski fakulteti v Zagrebu. Potem ga je pri zaslišanju na policiji izdal njegov učenec. Našli so njegova ciklostirana skripta in lutke, na katerih so vadili v seminarjih. Bil je bister, okreten možiček, ki je jemal svoj poklic kot vsak poklic. Bilo je veselje gledati njegove roke, kadar je delil karte. Dobiti z njim seveda ni bilo mogoče. Bil je zelo čedno oblečen, fin in vljuden, imel je obilo smisla za tak humor, ki zadeva v polno, a ni napadalen. Kot "kriminalca" ga sploh ni bilo mogoče jemati, ker je bil filozofsko vzvišen nad moralnimi problemi lastnine. Ponosen je bil, koliko "mladih ljudi je vzgojil", jim pomagal do kruha in večina ga tudi ni razočarala. Njegovi učenci so bili najboljši v državi. Eden je delal v Beogradu, drugi v Skopju, tretji v Sarajevu. In enkrat letno imajo sestanek (kongres) nekje ob morju, da izmenjajo izkušnje. Nekaj jih pride prav iz inozemstva.

 

Tako nekoč igramo, ko se odpro vrata. "Karte sem!" Bil je visokorasli paznik, zelo strog, a ne surov. Z jetniki se ni pogovarjal. Kart pa nikjer. Kakšne karte? Kakšne neki — saj sem jih na tele oči videl. Karte sem, če ne, boste videli! Kart nikjer. Poklical je še kolega, preiskala sta sobo, še v namočeno perilo v lavor ju sta pogledala, prebrskala sta naše stvari, eden je pogledal celo na stranišče. Paznik je pa zatrjeval, da je videl karte. Se njegov kolega ga je gledal nekoliko postrani. In odideta brez kart. Čez čas mi spet karte. S previdnimi gibi in stražo pri vratih. A vrata se spet odpro. "Zdaj menda ne boste rekli, da nisem videl kart?" A kart spet nikjer. Redarji! Sobo zapreti! Preiskali so vse nas in vse kotičke, vso robo, slamnjače, vse. Kart nikjer. Paznik se je popraskal po sencih. "Poslušajte, nisem slep in karte sem videl. Karte iz sobe niso šle. Povejte, kje so, pa vam jih pustim in igrajte naprej!" Tedaj mu jih je profesor potegnil iz žepa. Paznik se je obrnil na peti in odšel. Mi pa smo lahko igrali, kolikor smo hoteli, kadar je bil on v službi. Bil je mož beseda, kar sicer ni policajska odlika. Največkrat se jetniku zgodi tako kot ciganu, ki so mu obljubili, da mu bodo odpustili, če prizna. In je šel revež na led. "Ej, zdaj si priznal, Cigo! Za to ti bomo polovico oprostili, za drugo polovico te bomo pa obesili."

 

Tudi zame je prišel trenutek transporta. Mož z listo, ki je izkliceval imena, je bil imenovan "mrtvaški ptič", ker ni nikoli bilo pričakovati kaj dobrega, kadar se je on prikazal. Vodil je na usmrtitve, na huda zaslišanja, v bunker in na transport. Zbrali so nas kakšnih petindvajset sredi noči pred skladiščem v pritličju, nam dali "vse naše stvari" in nas pustili čakati dve uri. Potem se je zaslišalo žvenketanje verig.

 

Kakšnih pet od nas so uklenili, vsakemu posebej so nadeli angleške lisice na zaskok (pri teh ne smeš mrdniti z rokami, ker se pri vsakem gibu stisnejo za zobček) in še po dva skupaj z verigo, eden je ostal sam. Uklenili so samo bivše partizane in ujete "križarje" (povojni uporniki v gozdovih, ki so jih kmalu docela iztrebili). Vojni delikti in kriminalci niso bili uklenjeni. Bil sem vpet v lisice z letalskim oficirjem (moja leva — njegova desna), prav prijetnim človekom. Čeprav so ukazovali "tišina", sva vso pot klepetala. Začela se je ena tistih poti, ki sem jih prehodil v sedmih letih še šest, premestitev iz kaznilnice v kaznilnico.

 

Vodili so nas še v noči po sredi ceste, z vklenjenimi rokami je bilo težko nositi UNRRA škatlo s svojimi stvarmi tako, da se lisice niso premikale. Na kolodvoru smo imeli že čisto modre roke.

 

Vožnja z vlakom. Skozi mesto. V kaznilnico, grajeno v podobi razprte roke s petimi prsti, sredi zvezdnatega tlorisa je bila velika centrala, pri vhodu jetniška uprava, okoli zid in stražarski stolpi. Vsi trakti so bili zidani v podobi ladij v treh nadstropjih, v sredi je bil velik in visok prazen prostor, naokoli pa so v vsakem nadstropju tekli hodniki, zadnja stena je bila iz debelega, neprozornega stekla, prepletena z rešetkami. Vsak trakt se je imenoval drugače, "samotni", "skupni", "trakt Ce" ... in tako se je reklo "prvi samotni", "drugi samotni", "tretji samotni", pa prvi Ce, drugi Ce, tretji in tako naprej.

 

Priletel sem (potem ko so mi po dolgem čakanju — tu se nikomur ne mudi, razen pazniku, ki kam pelje jetnika — spet pobrali vrsto stvari in jih dali v skladišče) v prvi samotni, spet v samico, kakor sem jih že poznal, samo da je bila slamnjača bolj debela, lina za nekaj palcev niže in da je bil zid poln stenic, ki so nas žrle vse noči od pomladi do jeseni. Včasih sem imel čisto zatekle roke in obraz od njihovih gostij. Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci. Nekoč smo organizirali petrolej in se mazali z njim. Nič ni pomagalo. Se več jih je bilo. Navaditi se nanje je težko, predvsem tako zoprno piči, potem pa še bolj zoprno smrdi, če jo zdruzneš.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,471
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,000
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 1,989
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,215
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,713
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,626
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,116
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 969
09/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,847
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,159