Komentar

Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle

V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov volitev v Evropski parlament, ki so bile končane v nedeljo. Kaj te volitve pomenijo za Evropsko unijo? Glede EU smo se zadnja leta že naposlušali črnogledih napovedi. Niso (bile) sicer vse verodostojne, marsikatera apokaliptična prognoza ima tudi povsem konkretno ozadje in - konec koncev - tudi ni malo držav in močnih interesnih skupin (multinacionalk), ki bi profitirale z razpadom Unije in vnovično krepitvijo nacionalnih držav. Vendar ni vse tako črno, kot je videti ali kot bi nam radi prikazali pesimisti. Izkupiček volitev v Evropski parlament je vseeno svojevrstna zmaga razuma, prevlada zmernosti nad levim in desnim ekstremizmom. Nenazadnje to na svoj specifičen način potrjujejo tudi evropske volitve v Sloveniji ...

27.05.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropa   volitve   Slovenija   evropski parlament   EPP   PES   ALDE

Foto: Mediaspeed

Strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani so se izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

Veliko grmenja, malo dežja, se glasi star pregovor, ki se je v primeru letošnjih volitev v Evropski parlament (EP) izkazal za precej točnega. Kljub drugačnim napovedim sta obe tradicionalni politični skupini obdržali primat, resda sta obe nekoliko izgubili (v povprečju za dobre štiri odstotke), a še to "proporcialno", kar pomeni, da se njuno medsebojno razmerje takorekoč ne bo spremenilo. Evropska ljudska stranka (EPP), ki je imela na prejšnjih volitvah (2014) 221 poslancev in 29 % glasov, je letos pristala na 179 poslancih in 24 %, medtem ko so socialisti (PES) prejšnjič dobili 191 poslancev oziroma 25 %, tokrat pa se bodo morali zadovoljiti s 150 poslanci in 20-odstotno podporo. Na račun nižje podpore obema največjima političnima grupacijama v Bruslju so po se letos precej okrepili liberalci (ALDE) in Zeleni.

 

Če so liberalci leta 2014 s sedmimi odstotki in 67 poslanci zasedli četrto mesto, so na letošnjih evropskih volitvah že trdno na tretjem mestu s 14-odstotno podporo oziroma kar 107 poslanci. Lep uspeh so dosegli tudi Zeleni, saj so za dve odstotni točki izboljšali rezultat izpred petih let in namesto 50 poslancev dobili kar dvajset več, torej skupaj 70.

 

Konservativci in reformisti (ECR), ki so leta 2014 dosegli tretji najboljši rezultat (9 odstotkov oziroma 70 poslanskih mandatov), so letos šele peti; izgubili so odstotek oziroma 12 mandatov. Poraženci so tudi v Združeni evropski levici (GUE-NGL), medtem ko so novinci na lestvici, desničarji iz ENS (Evropa narodov in svobode), ki so zagotovo odnesli kak odstotek EPP in ECR. Ta desničarska grupacija je bila ustanovljena šele leta 2015, zato na prejšnjih evropskih volitvah ni nastopila.

 

 

Nacionalisti in populisti so prejeli manj glasov od napovedi. Na sliki Matteo Salvini in Marine Le Pen.

 

 

Vseeno pa so se strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

 

Slovenija je bila glede na splošne trende v Evropi nekje vmes, nekje med predvidljivostjo in svojo specifičnostjo, ki ji kot periferna država Evropske unije očitno ne more uiti. Da je polovica izvoljenih evroposlancev oziroma evroposlank iz Slovenije pripadla EPP, torej zmerni desnici, ni posebno presenečenje. Trije izvoljeni poslanci na skupni listi SDS in SLS ter Ljudmila Novak iz Nove Slovenije se sklada z vsemi napovedmi. Tudi dva mandata LMŠ sta bila predvidljiva, ne glede na klavnre nastope Šarčeve "špicenkandidatke" Joveve - ampak v politiki še vedno več šteje forma kot vsebina. Nekaj presenečenja je bilo kvečjemu pri socialnih demokratih, kjer mandat Tanje Fajon nikoli ni bil pod vprašanjem, bilo je edino v zraku, kaj bo s preferenčnimi glasovi. In tu sta se uštela tako Matjaž Nemec kot tudi Dominika Švarc. Prvi zaradi ponesrečene operacije "priključitev Primorske", druga pa iz preprostega dejstva, da je strankina baza, torej trdo jedro enostavno ni sprejelo oziroma prepoznalo kot "svojo". Pri socialnih demokratih, ki so, ne pozabimo, edina prava pravna in moralna naslednica nekdanje Zveze komunistov, je občutek pripadnosti še vedno ključ do uspeha. Kogar tovariši, ki jim je Dejan Židan nekoč dejal "strici iz ozadja", ne začutijo kot "našega", pač nima šans.

 

Relativno dober uspeh SD je seveda avtomatično iz igre izločil Violeto Tomić (Levica) in Igorja Šoltesa (Desus). Tomićevi je nedvomno škodovala mednarodna blamaža z Rusijo in referendumom na Krimu, svoje pa je naredila tudi učinkovita predvolilna kampanja socialnih demokratov, ki niso varčevali z denarjem. Resda je Levica v Ljubljani ponovno prejela nadpovprečno visoko podporo, vendar je center Ljubljane okolje, ki prav v ničemer ne odraža slovenskega povprečja oziroma realnosti.

 

 

Evropski parlament je za povprečnega slovenskega volivca še vedno oddaljen, ne povsem poznan fenomen.

 

 

Igor Šoltes, na drugi strani, se je uštel s taktiziranjem in odločitvijo, da obrne hrbet Zelenim in se priključi upokojenski stranki, ki je skoraj prepolovila svoj rezultat iz leta 2014. Zeleni so sicer dosegli omembe vreden rezultat (več kot 2 %), prav tako sta odstotek in pol presegli lista Skupaj ter DOM, ki je uspel premagati SMC. Bernard Brščić je dosegel boljši rezultat od Mira Cerarja. Neverjetno, kajne? Vseeno pa je to premalo za kakršne koli zaključke, napovedi ali poskus oblikovanja trendov. Skrajna desnica pri nas nima dometa, na drugi strani pa je absurd, da ena izmed vodilnih vladnih strank, ki ji predseduje zunanji minister, na (evropskih) volitvah doseže takšen debakel, kakršega doslej v tej državi še nismo videli. In pravi čudež bi bil, če po vsem tem Cerarja, ki očitno še ne misli odstopiti, premier Šarec ne bo vprašal po zdravi pameti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
12
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.958
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.747
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.228
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.260
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.984
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.135
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.049
08/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
09/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.443
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.810