Komentar

Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle

V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov volitev v Evropski parlament, ki so bile končane v nedeljo. Kaj te volitve pomenijo za Evropsko unijo? Glede EU smo se zadnja leta že naposlušali črnogledih napovedi. Niso (bile) sicer vse verodostojne, marsikatera apokaliptična prognoza ima tudi povsem konkretno ozadje in - konec koncev - tudi ni malo držav in močnih interesnih skupin (multinacionalk), ki bi profitirale z razpadom Unije in vnovično krepitvijo nacionalnih držav. Vendar ni vse tako črno, kot je videti ali kot bi nam radi prikazali pesimisti. Izkupiček volitev v Evropski parlament je vseeno svojevrstna zmaga razuma, prevlada zmernosti nad levim in desnim ekstremizmom. Nenazadnje to na svoj specifičen način potrjujejo tudi evropske volitve v Sloveniji ...

27.05.2019 19:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropa   volitve   Slovenija   evropski parlament   EPP   PES   ALDE

Foto: Mediaspeed

Strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani so se izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

Veliko grmenja, malo dežja, se glasi star pregovor, ki se je v primeru letošnjih volitev v Evropski parlament (EP) izkazal za precej točnega. Kljub drugačnim napovedim sta obe tradicionalni politični skupini obdržali primat, resda sta obe nekoliko izgubili (v povprečju za dobre štiri odstotke), a še to "proporcialno", kar pomeni, da se njuno medsebojno razmerje takorekoč ne bo spremenilo. Evropska ljudska stranka (EPP), ki je imela na prejšnjih volitvah (2014) 221 poslancev in 29 % glasov, je letos pristala na 179 poslancih in 24 %, medtem ko so socialisti (PES) prejšnjič dobili 191 poslancev oziroma 25 %, tokrat pa se bodo morali zadovoljiti s 150 poslanci in 20-odstotno podporo. Na račun nižje podpore obema največjima političnima grupacijama v Bruslju so po se letos precej okrepili liberalci (ALDE) in Zeleni.

 

Če so liberalci leta 2014 s sedmimi odstotki in 67 poslanci zasedli četrto mesto, so na letošnjih evropskih volitvah že trdno na tretjem mestu s 14-odstotno podporo oziroma kar 107 poslanci. Lep uspeh so dosegli tudi Zeleni, saj so za dve odstotni točki izboljšali rezultat izpred petih let in namesto 50 poslancev dobili kar dvajset več, torej skupaj 70.

 

Konservativci in reformisti (ECR), ki so leta 2014 dosegli tretji najboljši rezultat (9 odstotkov oziroma 70 poslanskih mandatov), so letos šele peti; izgubili so odstotek oziroma 12 mandatov. Poraženci so tudi v Združeni evropski levici (GUE-NGL), medtem ko so novinci na lestvici, desničarji iz ENS (Evropa narodov in svobode), ki so zagotovo odnesli kak odstotek EPP in ECR. Ta desničarska grupacija je bila ustanovljena šele leta 2015, zato na prejšnjih evropskih volitvah ni nastopila.

 

 

Nacionalisti in populisti so prejeli manj glasov od napovedi. Na sliki Matteo Salvini in Marine Le Pen.

 

 

Vseeno pa so se strahovi pred pohodom skrajne desnice, populistov na eni ter radikalne levice na drugi strani izkazali za prenapihnjene. Evropejci so - zanimivo, hkrati pa priznanja vredno - na koncu glasovali za obe "preverjeni" stranki, za rdeče in črne, ob tem pa so opazno nagradili še liberalce in zelene.

 

Slovenija je bila glede na splošne trende v Evropi nekje vmes, nekje med predvidljivostjo in svojo specifičnostjo, ki ji kot periferna država Evropske unije očitno ne more uiti. Da je polovica izvoljenih evroposlancev oziroma evroposlank iz Slovenije pripadla EPP, torej zmerni desnici, ni posebno presenečenje. Trije izvoljeni poslanci na skupni listi SDS in SLS ter Ljudmila Novak iz Nove Slovenije se sklada z vsemi napovedmi. Tudi dva mandata LMŠ sta bila predvidljiva, ne glede na klavnre nastope Šarčeve "špicenkandidatke" Joveve - ampak v politiki še vedno več šteje forma kot vsebina. Nekaj presenečenja je bilo kvečjemu pri socialnih demokratih, kjer mandat Tanje Fajon nikoli ni bil pod vprašanjem, bilo je edino v zraku, kaj bo s preferenčnimi glasovi. In tu sta se uštela tako Matjaž Nemec kot tudi Dominika Švarc. Prvi zaradi ponesrečene operacije "priključitev Primorske", druga pa iz preprostega dejstva, da je strankina baza, torej trdo jedro enostavno ni sprejelo oziroma prepoznalo kot "svojo". Pri socialnih demokratih, ki so, ne pozabimo, edina prava pravna in moralna naslednica nekdanje Zveze komunistov, je občutek pripadnosti še vedno ključ do uspeha. Kogar tovariši, ki jim je Dejan Židan nekoč dejal "strici iz ozadja", ne začutijo kot "našega", pač nima šans.

 

Relativno dober uspeh SD je seveda avtomatično iz igre izločil Violeto Tomić (Levica) in Igorja Šoltesa (Desus). Tomićevi je nedvomno škodovala mednarodna blamaža z Rusijo in referendumom na Krimu, svoje pa je naredila tudi učinkovita predvolilna kampanja socialnih demokratov, ki niso varčevali z denarjem. Resda je Levica v Ljubljani ponovno prejela nadpovprečno visoko podporo, vendar je center Ljubljane okolje, ki prav v ničemer ne odraža slovenskega povprečja oziroma realnosti.

 

 

Evropski parlament je za povprečnega slovenskega volivca še vedno oddaljen, ne povsem poznan fenomen.

 

 

Igor Šoltes, na drugi strani, se je uštel s taktiziranjem in odločitvijo, da obrne hrbet Zelenim in se priključi upokojenski stranki, ki je skoraj prepolovila svoj rezultat iz leta 2014. Zeleni so sicer dosegli omembe vreden rezultat (več kot 2 %), prav tako sta odstotek in pol presegli lista Skupaj ter DOM, ki je uspel premagati SMC. Bernard Brščić je dosegel boljši rezultat od Mira Cerarja. Neverjetno, kajne? Vseeno pa je to premalo za kakršne koli zaključke, napovedi ali poskus oblikovanja trendov. Skrajna desnica pri nas nima dometa, na drugi strani pa je absurd, da ena izmed vodilnih vladnih strank, ki ji predseduje zunanji minister, na (evropskih) volitvah doseže takšen debakel, kakršega doslej v tej državi še nismo videli. In pravi čudež bi bil, če po vsem tem Cerarja, ki očitno še ne misli odstopiti, premier Šarec ne bo vprašal po zdravi pameti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
17
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.964
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.718
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.896
04/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.194
05/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.869
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.240
07/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.877
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.187
09/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.827
10/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 662