Razkrivamo

Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!

Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo nastopil jeseni. Državni zbor naj bi o njem odločal v začetku junija, dosedanji medijski favorit pa je odvetnik Rok Čeferin iz slavne odvetniške družbe iz Grosupljega, kjer sta bila včasih zaposlena tudi ustavna sodnica Špelca Mežnar in slovenski sodnik na ESČP Marko Bošnjak. Bistveno manj favoriziran od Čeferina je Janez Pogorelec, ki bi teoretično lahko zbral potrebno podporo poslancev (46), vendar je zaradi osebnih zamer iz preteklost manj verjetno, da bi ga na koncu res podprla tudi SDS. Bivši direktor vladne službe za zakonodajo se je bržkone na smrt zameril Janezu Janši, ker je javno govoril, da bi se moral dolgoletni šef SDS umakniti iz vrha te stranke, drugače desnica nikoli ne bo prišla na oblast ...

30.05.2019 23:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ustavno sodišče   Rok Čeferin   Janez Pogorelec   Borut Pahor   predsednik   državni zbor   poslanske skupine   Marjan Lekše   Simona Dimic   ESČŠ   Marko Bošnjak   Špelca Mežnar

Foto: Mediaspeed

Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah?

Ustavni sodnici Etelki Korpič-Horvat konec septembra letos poteče devetletni mandat, zato je predsednik republike Borut Pahor 15. marca v Uradnem listu objavil poziv za predlaganje kandidatov za ustavnega sodnika. Rok se je iztekel na začetku meseca (maja), zanimivo pa je, da so v Pahorjevem uradu prejeli zgolj tri predloge, in sicer so kandidati dr. Rok Čeferin, dr. Janez Pogorelec in Marjan Lekše. Takšen vrstni red ustreza tudi prevladujočemu medijskemu statusu trojice kandidatov, kajti Čeferin že od prvega dne velja za absolutnega favorita, Pogorelec bi bil nekakšna "zasilna rešitev", medtem ko tretjega, nekdanjega Dnevnikovega novinarja Lekšeta, ki je danes upokojenec, pravzaprav nihče ne jemlje resno.

 

Seveda bi predsednik teoretično lahko predlagal tudi nekoga četrtega, kot mu to dopušča zakon, vendar bi bila takšna Pahorjeva poteza glede na njegovo dosedanjo prakso, ko je šlo za ustavne sodnike, precej nenavadna. Doslej si je namreč zelo očitno prizadeval predlagati kandidate, ki so bili v državnem zboru izvoljeni s prepričljivo večino. Pahor nikoli ni tvegal z imeni, ki ne bi "šla "gladko skozi", kar je v nekaj primerih doslej pomenilo tudi zelo pragmatično politično kombinatoriko v smislu nenačelne koalicije med vladnimi strankami (SMC) in delom opozicije (predvsem SDS in NSi). Ustavnega sodnika Klemna Jakliča je to, denimo, stalo mesta sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, o čemer bi lahko veliko povedala tudi Pahorjeva nekdanja šefinja kabineta Simona Dimic, kasneje zaposlena kot neke vrste tajnica v - uganite, kje - odvetniški pisarni Čeferin ...

 

 

Posvetovanja predsednika Pahorja z vodji poslanskih skupin (na sliki z Matjažem Hanom, SD). (Foto: twitter)

 

 

Pogorelec še ni pogorel?

 

Poslanske skupine, ki so v okviru posvetovanj s predsednikom izražale svoje simpatije kandidatoma (tj. Čeferinu in Pogorelcu), bodo edini faktor, ko bo na vrsti glasovanje. V tem trenutku ima Rok Čeferin resda več opredeljenih glasov podpore, vendar niti v LMŠ niti v SDS še niso sprejeli odločitve, koga bodo podprli, medtem ko je Nova Slovenija zagotovo naklonjena Pogorelcu. Ker imata SDS (25) in LMŠ (13) skupaj 38 glasov, k temu pa moramo nujno prišteti še sedem poslancev NSi, je to že natanko polovica (45) parlamentarnega telesa. Krepka podpora "spitzenkandidatu" Čeferinu torej nenadoma postane krhka in njegova zmaga ni več tako samoumevna.

 

Ker gre za iskanje novega ustavnega sodnika, samoumevnosti niti ne bi smelo biti, medijska "slava" pa je tako ali tako nerelevantna, saj ne gre za lepotno tekmovanje, ampak za enega izmed devetih ustavnih sodnikov, ki po ustavi predstavljajo najvišjo sodno instanco v Republiki Sloveniji. Nad ustavnim sodiščem, pravijo, je zgolj modro nebo oziroma Bog. Običajno imajo s tem še največ težav ravno politiki in politične stranke, ki ustavne odločbe spoštujejo le takrat, ko s z njimi strinjajo, sicer pa ne.

 

V tem pogledu kakšnih posebnih razlik med levico in desnico niti ni.

 

Predsednik Pahor doslej ni dajal občutka, da favorizira Čeferina, čeprav naj bi v nekem ožjem krogu dejal, da veliko uglednih strokovnjakov "govori v prid Čeferinu", vendar se po drugi strani ravno zaradi zadržanosti obeh ključnih strank, Janševe in Šarčeve, ki skupaj z NSi predstavljata polovico državnega zbora, ni želel opredeliti. Za izvolitev za ustavnega sodnika potrebuje kandidat absolutno večino, torej 46 glasov. Če bi SDS, LMŠ in NSi dejansko dale prednost Pogorelcu, potem bi to pomenilo, da so v rahli prednosti, kajti na drugi strani smo upoštevali tudi oba glasova manjšin, kar zmanjša podporo Čeferinu na zgolj 43 glasov.

 

 

Janez Pogorelec je bil - bržkone tudi malce neupravičeno - precej v "senci" Roka Čeferina kot favorita.

 

 

A ker - vsaj načeloma - glasovanje o ustavnem sodniku ne bi smelo biti tako polarizirano, in ker noben izmed obeh relevantnih kandidatov ni strokovno ali kako drugače slab kandidat, utegne na koncu dejansko prevladati predsednikova načelna odločitev, koga bo predlagal. Pri tem pa bi lahko izpostavili še nekaj argumentov, ki jih v medijih doslej in na žalost nismo slišali, pa niso tako nepomembni:

 

1. Čeferih prihaja iz odvetniških krogov, kar je na prvi pogled sicer dobrodošlo (občutek za človekove pravice, specializiacija na področju medijskega prava), vendar bi po mnenju poznavalcev na ustavnem sodišču nujno rabili tudi nekoga s področja ustavnega ali vsaj upravnega prava, strokovnjaka z izkušnjami pri zakonodajnem delu in ocenjevanju skladnosti predpisov z ustavo. 

 

Neodvisnost sodnikov je eden izmed bistvenih elementov delovanja ustavnega sodišča, na katerega se s pritožbami najpogosteje obračajo prav odvetniki, zato je odvetnik a priori "na drugi strani". Kaj bi za ustavno sodišče pomenilo, da v njegove vrste pride še en odvetnik iz najbolj znane odvetniške družine in družbe iz Grosupljega? Ali ne bi to predstavljajo že zelo občutno koncentracijo moči v državnih (pravosodnih) institucijah? O tem, kako vplivni so Čeferini in kako daleč sega njihova roka, veliko pove podatek, da Marko Bošnjak, slovenski sodnik na ESČP, ravno tako prihaja iz te odvetniške firme. In da je pri Čeferinih nekoč pripravništvo opravljala tudi aktualna ustavna sodnica Špelca Mežnar.

 

2. Nič manj impresivne niso družinske vezi grosupeljske odvetniškega klana; da je Aleksander, mlajši brat Roka Čeferina, predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), je splošno znano. Da je Katjuša Čeferin, soproga Roka Čeferina, namestnica vodje največjega tožilstva v državi, verjetno ve že bistveno manj ljudi.

 

 

Spodobnost in nepristranskost

 

Nič ni narobe s tem, če je član verjetno najvplivnejše pravniške družine v državi kandidat za ustavno sodišče. Gre zgolj za občutek nepristranskosti, spodobnosti. Da bi bila od deveterice ustavnih sodnikov kar dva iz iste odvetniške pisarne, si je težko predstavljati. Pomislite, da bi se nekaj takšnega zgodilo na ameriškem Vrhovnem sodišču. Ne gre, kajne? No, takšne kadrovske zasedbe si zlepa ni moč predstavljati niti v kontinentalnem pravnem sistemu, na danskem, nemškem ali avstrijskem ustavnem sodišču (mimogrede: dosedanja predsednica avstrijskega ustavnega sodišča Brigitte Bierlein bo do predčasnih volitev vodila tehnično vlado naše severne sosede).

 

Tokratni spopad za jeseni izpraznjeno mesto na Beethovnovi po dolgem času ni prav nič ideološki, kajti niti Čeferin niti Pogorelec nimata izrazitih političnih ali svetovnonazorskih "odklonov". Načeloma je Čeferin bolj brezbarven, medtem ko je bil Pogorelec svoje dni celo član Nove Slovenije, kar ga uvršča v svetovnonazorskem smislu na konservativnejšo stran. Hodi tudi v cerkev.

 

Na ustavnem sodišču je ta trenutek razmerje med "levimi" in "desnimi" približno 7:2, zato si Pahor, ki je v zadnjem mandatu, lahko mirno dovoli nekaj kreativnosti in pomaga pri zmanjševanju neuravnoteženosti oziroma deluje v smeri večjega pluralizma v vrhovih našega neodvisnega sodstva ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
1
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,897
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,421
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,773
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,315
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,256
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,298
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,024
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 760
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,405
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605