Komentar

Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu

Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! Tega neusmiljenega pravila se ne da razložiti, a si ga je vredno zapomniti. Morali bi se ga zavedati predvsem tisti, ki izkoriščajo moč za svoja ideološka in ekonomska nasilja. Mnogo je tistih, ki z umetnostjo oblikujejo duh časa, a samo nekaj jih je, ki zmorejo na avtentičen način oblikovati časovne trakove s pomočjo kulture.

02.06.2019 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lučka Čehovin   Sežana   knjižnica   Avgust Černigoj   Srečko Kosovel   Gregor Strniša

Foto: Jože Bartolj / Ognjišče

S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu.

Verjetno ste opazili, da sem v svojih preteklih besedilih usmerjal črne črke proti kulturi. Kultura je nasprotna umetnosti, sem zapisal. Seveda obstajajo globoki razlogi, da sem to izrekel, toda v resnici je kultura orodje civilizacije, orodje civilistov. To sem izrazil tudi zato, da bi kulturi zmanjšal njen pomen, verjetno zaradi kulturtregerjev, ki se šopirijo na nacionalnih in lokalnih ekranih. Kulturtreger je beseda nemškega izvora, ki jo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ta na ironičen način opisuje nosilca in organizatorja kulture, ki je v svojem bistvu grabežljivec, ki izkorišča kulturo za svoje podle namene. Svoje finančne malverzacije prekriva z navidezno idejo širjenja kulture. Kulturtregerji se v nacionalni in lokalni javnosti predstavljajo kot selektorji in rešitelji narodove identitete. Še huje je, nepoučenim se lažno predstavljajo kot tisti, ki omogočajo umetnost.

 

A zelo, zelo malo jih je, ki znajo na avtentičen način sprožati kulturne vzorce, ki jih prevzamejo in gojijo iz vsebin ter oblik umetnin ter jih uveljavljajo kot kulturno razvojno energijo. Prva med takšnimi, ki je v mojem svetu na popolnoma poseben in avtentičen način poosebljala kulturno vzorčenje, je Lučka Čehovin, ki jo bom od tu naprej imenoval samo še - Lučka.

 

S svojim delovanjem je na neposreden in svojevrsten način kultivirala kraško občestvo, vpenjala ga je v veliki svet s svojo lokalno vsakdanjostjo, s svojo knjižnico, v kateri je delovala desetletja in še dolgo po tistem, ko ni bila več ravnateljica v njej. Z danšnjim besedilom poslavljanja od Lučke se priklanjam vsem knjižnicam, tako tistim najbolj splošne narave, kot tistim, ki usmerjajo svojo dejavnost na ozko področje. Lokalna splošna knjižnica v Sežani je izvrstna kulturna struktura, ki še vedno po Lučki živi svoje življenje in ima silen aktiv, ki širi zavest o svetu umetnosti. 

 

Današnji komentar je besedilo poslavljanja od moje Lučke in istočasno posvetilo vsem lokalnim, osnovnošolskim in srednješolskim knjižnicam sveta. Te nam posredujejo kulturno pozornost in kulturno občutljivost. Želim si, da bi pred vami zažarelo Lučkino posvetilo umetnosti, ki ga je izžarevala ravno prek kulture. Bila je zavezana vsemu lepemu, predvsem pa slovenskemu jeziku. Ne pozabimo, kultura ima svoje središče zasidrano v jeziku.

 

Kosovelova splošna knjižnica v Sežani goji samozavest in spomin na umetnike, kot je Avgust Černigoj, in častivredne primorske kaplane Čedrmace. Sam lahko potrdim, da je bila Lučka s svojim delovanjem onkraj izkoriščanja jezika za spodbujanje primitivnih instinktov uporabnega domoznanstva. S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu. Joj, kako redko je to prisotno v tej postmodernistični državi, kjer je nacionalana kultura sicer vrednota, umetnost pa zelo redko ali skoraj nikoli. Neverjetno, ampak tako to je.

 

 

Z Avgustom Černigojem (1898-1985) v Sežanski knjižnici.

 

 

Lučka je na vse mogoče izvirne načine pred občestvom branila nerazumljiv umetniški jezik avantgarde, ki jo je napadal "zdrav ljudski razum". Vedno znova je ponavljala: Ali si je res tako težko priznati, da ima ravno umetniška avantgarda najmočnejši globinski učinek na skupnost?

 

Lučka je zadnje noči, ko je še zmogla brati, brala dve najnovejši knjigi neobjavljenih Kosovelovih besedil, ki so jih omogočili izjemen urednik Miklavž Komelj, rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) z Marjanom Rupretom na čelu in založba Goga iz Novega mesta. Pesnik Srečko Kosovel je bil tisti, ki nam je rojenim v XX. stoletju sprožil posebene vrste podzavest. Lučka se je natančno zavedala, kako zelo pomembna sta "tekst in tekstura", ki oblikujeta narodovo občutljivost. 

 

Kultura je nenehno spletanje vzorcev v kulturne preproge. Res pa je, da obstajajo umetniki, ki zavestno ne želijo sodelovati pri kulturnem vzorčenju, kaj šele pri narodovi čipki, zato se ti umetniki zdijo ljudstvu popolnoma nepotrebni. S svojim delovanjem kulturo celo ogrožajo. Takšne umetnike je Lučka celo najbolj branila pred napadi nerazsvetljenih! S takšno kulturno metodo je zelo različne ravni združevala. Združevala je pre-vladujoče in opozicijske umetnike istočasno. Kosovelova knjižnica je bila - in prepričan sem, da je še vedno - prostor najboljših idej, ki jih zmore občestvo. Lučka se je dobesedno borila proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu in kulturno- amaterskem zanesenjaštvu. Pletla je splet civilizacijske občutljivosti.

 

V umetnosti smo vsi, čisto vsi usmerjeni v metafizični preplet, v kulturi pa se ta splet razplete, da se ga prilagodili skupnosti. V umetnosti prilagoditev ni nujna, bog je lahko celo geometrična pošast, pravi meni najbližji umetnik. Okean trohej. Prvovrstna kulturna zavest vnese v skupnost izume, ki jih je izoblikoval visoko razvit umetniški jezik.

 

Seveda so svetovi različni, zato potrebujemo različne kulturne vmesnike. Kultura je do obisti enostaven vmesnik, ki omogoča znanstveno, religiozno in celo ideološko mednarodno sodelovanje. Kultura povezuje med seboj različne vzorce, ki na podoben, a istočasno na tako različen način razrešujejo civilizacijske naloge. Ali je tu sploh vprašanje, kdo se mora komu podrediti; nihče nikomur. Vmesnik mora biti le vrhunsko opremljen z naravno in umetno inetligenco, če ni, smo vsi ogroženi. Lučka je imela obojega na pretek. Borila se je proti temu, da bi narodovo telo spremenili v nacistično kulturno upravo. Primorska nas je že zdavnaj naučila in opozorila, da je povzdigovanje in poveličevanje katerekoli človeške kulture uničujoče za druge kulture. Skozi umetnost pa se vzpostavljajo nove in nove kulturne oblike, ki sprožajo proizvodnjo novih in novih praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. Poleg njih pa se vzpostavljajo tudi radikalne umetniške prakse. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim izginjanjem. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano! Lučka je živela v knjižnici za knjižnico. Knjižnico lahko imenujemo tudi - interkulturna tehnologija. Tako je tudi v Sežani.

 

Mi, človeštvo se nenehoma borimo proti pohlepnim primitivcem, ki uničujejo lepoto. Ker prostor, ki nima kulture, je prostor divjaštva, prekupčevanja in prodaje. Lučki sem se zavezal, da bom budno spremljal razvoj galerije Avgusta Černigoja v Lipici. S pomirjujočo kulturno dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi svetovi se osvobajajo tudi prostori umetnosti. Hej, živi smo v tej kozmični temi:

 

Kadar začne kamen rasti, najprej raste hudo počasi. Ne zapaziš ga, da raste, stopaš nanj, pa misliš nase. Potlej kamen praga vzdihne, raste hitro, raste više. Hočeš ven čez lastna vrata, a pred tabo zid iz kamna. Slepa, solzna veka kamna, gleda vate  v hudih sanjah, v hudih sanjah se zbudiš. Polnoč je: Zemlje več ni, tebe ni več, ni več kamna, ni sveta, je črna jama. Prid svit, svet je kot prej, zida ni, ti lahko greš. Greš lahko na vse strani, samo, ti nisi več ti. (Gregor Strniša)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,073
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,726
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,508
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,108
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
06/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,320
07/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,741
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,341
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 694
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,994