Komentar

Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu

Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! Tega neusmiljenega pravila se ne da razložiti, a si ga je vredno zapomniti. Morali bi se ga zavedati predvsem tisti, ki izkoriščajo moč za svoja ideološka in ekonomska nasilja. Mnogo je tistih, ki z umetnostjo oblikujejo duh časa, a samo nekaj jih je, ki zmorejo na avtentičen način oblikovati časovne trakove s pomočjo kulture.

02.06.2019 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Lučka Čehovin   Sežana   knjižnica   Avgust Černigoj   Srečko Kosovel   Gregor Strniša

Foto: Jože Bartolj / Ognjišče

S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu.

Verjetno ste opazili, da sem v svojih preteklih besedilih usmerjal črne črke proti kulturi. Kultura je nasprotna umetnosti, sem zapisal. Seveda obstajajo globoki razlogi, da sem to izrekel, toda v resnici je kultura orodje civilizacije, orodje civilistov. To sem izrazil tudi zato, da bi kulturi zmanjšal njen pomen, verjetno zaradi kulturtregerjev, ki se šopirijo na nacionalnih in lokalnih ekranih. Kulturtreger je beseda nemškega izvora, ki jo najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ta na ironičen način opisuje nosilca in organizatorja kulture, ki je v svojem bistvu grabežljivec, ki izkorišča kulturo za svoje podle namene. Svoje finančne malverzacije prekriva z navidezno idejo širjenja kulture. Kulturtregerji se v nacionalni in lokalni javnosti predstavljajo kot selektorji in rešitelji narodove identitete. Še huje je, nepoučenim se lažno predstavljajo kot tisti, ki omogočajo umetnost.

 

A zelo, zelo malo jih je, ki znajo na avtentičen način sprožati kulturne vzorce, ki jih prevzamejo in gojijo iz vsebin ter oblik umetnin ter jih uveljavljajo kot kulturno razvojno energijo. Prva med takšnimi, ki je v mojem svetu na popolnoma poseben in avtentičen način poosebljala kulturno vzorčenje, je Lučka Čehovin, ki jo bom od tu naprej imenoval samo še - Lučka.

 

S svojim delovanjem je na neposreden in svojevrsten način kultivirala kraško občestvo, vpenjala ga je v veliki svet s svojo lokalno vsakdanjostjo, s svojo knjižnico, v kateri je delovala desetletja in še dolgo po tistem, ko ni bila več ravnateljica v njej. Z danšnjim besedilom poslavljanja od Lučke se priklanjam vsem knjižnicam, tako tistim najbolj splošne narave, kot tistim, ki usmerjajo svojo dejavnost na ozko področje. Lokalna splošna knjižnica v Sežani je izvrstna kulturna struktura, ki še vedno po Lučki živi svoje življenje in ima silen aktiv, ki širi zavest o svetu umetnosti. 

 

Današnji komentar je besedilo poslavljanja od moje Lučke in istočasno posvetilo vsem lokalnim, osnovnošolskim in srednješolskim knjižnicam sveta. Te nam posredujejo kulturno pozornost in kulturno občutljivost. Želim si, da bi pred vami zažarelo Lučkino posvetilo umetnosti, ki ga je izžarevala ravno prek kulture. Bila je zavezana vsemu lepemu, predvsem pa slovenskemu jeziku. Ne pozabimo, kultura ima svoje središče zasidrano v jeziku.

 

Kosovelova splošna knjižnica v Sežani goji samozavest in spomin na umetnike, kot je Avgust Černigoj, in častivredne primorske kaplane Čedrmace. Sam lahko potrdim, da je bila Lučka s svojim delovanjem onkraj izkoriščanja jezika za spodbujanje primitivnih instinktov uporabnega domoznanstva. S kulturo je predvsem branila umetnost in umetnike. Ne znate si predstavljati, kako se je zavzemala za avantgardista Avgusta Černigoja, da je dostojno preživel svoja zadnja leta bivanjana tem svetu. Joj, kako redko je to prisotno v tej postmodernistični državi, kjer je nacionalana kultura sicer vrednota, umetnost pa zelo redko ali skoraj nikoli. Neverjetno, ampak tako to je.

 

 

Z Avgustom Černigojem (1898-1985) v Sežanski knjižnici.

 

 

Lučka je na vse mogoče izvirne načine pred občestvom branila nerazumljiv umetniški jezik avantgarde, ki jo je napadal "zdrav ljudski razum". Vedno znova je ponavljala: Ali si je res tako težko priznati, da ima ravno umetniška avantgarda najmočnejši globinski učinek na skupnost?

 

Lučka je zadnje noči, ko je še zmogla brati, brala dve najnovejši knjigi neobjavljenih Kosovelovih besedil, ki so jih omogočili izjemen urednik Miklavž Komelj, rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) z Marjanom Rupretom na čelu in založba Goga iz Novega mesta. Pesnik Srečko Kosovel je bil tisti, ki nam je rojenim v XX. stoletju sprožil posebene vrste podzavest. Lučka se je natančno zavedala, kako zelo pomembna sta "tekst in tekstura", ki oblikujeta narodovo občutljivost. 

 

Kultura je nenehno spletanje vzorcev v kulturne preproge. Res pa je, da obstajajo umetniki, ki zavestno ne želijo sodelovati pri kulturnem vzorčenju, kaj šele pri narodovi čipki, zato se ti umetniki zdijo ljudstvu popolnoma nepotrebni. S svojim delovanjem kulturo celo ogrožajo. Takšne umetnike je Lučka celo najbolj branila pred napadi nerazsvetljenih! S takšno kulturno metodo je zelo različne ravni združevala. Združevala je pre-vladujoče in opozicijske umetnike istočasno. Kosovelova knjižnica je bila - in prepričan sem, da je še vedno - prostor najboljših idej, ki jih zmore občestvo. Lučka se je dobesedno borila proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu in kulturno- amaterskem zanesenjaštvu. Pletla je splet civilizacijske občutljivosti.

 

V umetnosti smo vsi, čisto vsi usmerjeni v metafizični preplet, v kulturi pa se ta splet razplete, da se ga prilagodili skupnosti. V umetnosti prilagoditev ni nujna, bog je lahko celo geometrična pošast, pravi meni najbližji umetnik. Okean trohej. Prvovrstna kulturna zavest vnese v skupnost izume, ki jih je izoblikoval visoko razvit umetniški jezik.

 

Seveda so svetovi različni, zato potrebujemo različne kulturne vmesnike. Kultura je do obisti enostaven vmesnik, ki omogoča znanstveno, religiozno in celo ideološko mednarodno sodelovanje. Kultura povezuje med seboj različne vzorce, ki na podoben, a istočasno na tako različen način razrešujejo civilizacijske naloge. Ali je tu sploh vprašanje, kdo se mora komu podrediti; nihče nikomur. Vmesnik mora biti le vrhunsko opremljen z naravno in umetno inetligenco, če ni, smo vsi ogroženi. Lučka je imela obojega na pretek. Borila se je proti temu, da bi narodovo telo spremenili v nacistično kulturno upravo. Primorska nas je že zdavnaj naučila in opozorila, da je povzdigovanje in poveličevanje katerekoli človeške kulture uničujoče za druge kulture. Skozi umetnost pa se vzpostavljajo nove in nove kulturne oblike, ki sprožajo proizvodnjo novih in novih praks z elementi življenja, znanja in spoznanja. Poleg njih pa se vzpostavljajo tudi radikalne umetniške prakse. Vsaka radikalna umetnost je pobuda za reševanje sodobnih problematik.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim izginjanjem. Nič v umetnosti in kulturi ni predimenzionirano! Lučka je živela v knjižnici za knjižnico. Knjižnico lahko imenujemo tudi - interkulturna tehnologija. Tako je tudi v Sežani.

 

Mi, človeštvo se nenehoma borimo proti pohlepnim primitivcem, ki uničujejo lepoto. Ker prostor, ki nima kulture, je prostor divjaštva, prekupčevanja in prodaje. Lučki sem se zavezal, da bom budno spremljal razvoj galerije Avgusta Černigoja v Lipici. S pomirjujočo kulturno dikcijo med sprtimi in celo sovražnimi svetovi se osvobajajo tudi prostori umetnosti. Hej, živi smo v tej kozmični temi:

 

Kadar začne kamen rasti, najprej raste hudo počasi. Ne zapaziš ga, da raste, stopaš nanj, pa misliš nase. Potlej kamen praga vzdihne, raste hitro, raste više. Hočeš ven čez lastna vrata, a pred tabo zid iz kamna. Slepa, solzna veka kamna, gleda vate  v hudih sanjah, v hudih sanjah se zbudiš. Polnoč je: Zemlje več ni, tebe ni več, ni več kamna, ni sveta, je črna jama. Prid svit, svet je kot prej, zida ni, ti lahko greš. Greš lahko na vse strani, samo, ti nisi več ti. (Gregor Strniša)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,539
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,791
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,054
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 819
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418