Razkrivamo

Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico

Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno pozornost. Po desetletjih laganja, zavajanja in predvsem molka je bil skrajni čas za to. Azbestni prah se namreč ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Otroci v tamkajšnjih vrtcih so se v peskovnikih namesto z mivko igrali z azbestom. Njihovi starejši vrstniki so na "smetišču" Salonita gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in azbestne mase, ki je bila tam. Bolj ko odstiramo to tragedijo ob Soči, več podrobnosti prihaja na dan.

04.06.2019 21:00
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   Aljoša Pečan   azbest   salonitke   azbestoza   Salonit Anhovo   rak   odškodnina   Soča   zdravje

Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v dolini Soče, ki nikoli niso delali z azbestom? Ali vem za ta fenomen? Ali sploh vem, da se je azbestoza razširila na preostalo populacijo? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen?

Nekje na sredi Piranskega zaliva mi tistega majskega četrtka, na dan objave članka na portalu+ (vir), zazvoni mobitel. Kliče me neznana številka. Naučen, da odgovorim, če se le da – nekaj minut do začetka štartne procedure medijske regate – se oglasim in zaslišim ženski glas, ki me povpraša, če sem prava oseba. Potem me vpraša, ali vem, kaj se dogaja v dolini Soče glede obolenj z azbestom. In to ne zaposlenim, tj. nekdanjim zaposlenim, ki so delali v denimo v Salonitu, pač pa ljudem, ki so tam živeli, delali pa drugod. Gospe sem odvrnil, da trenutne situacije žal ne poznam podrobno. Njen klic in komentarji pod objavljenim člankom, sporočila prijateljev, kolegov, mojega mentorja s pravne fakultete in nenazadnje pismo Metoda Dragonje, v katerem mi je zaupal, da se ni zavedal obsežnosti tega problema, me nemudoma prepričajo, da napišem še nekaj o tej žalostni zgodbi. Mislim, da je to potrebno in smiselno.

 

 

7. dejanje

 

Malo po tistem, ko sem bil leta 2000 razrešen kot generalni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, sem imel v Portorožu priložnost sedeti na klavzuri tedanje vladajoče stranke LDS skupaj z nekaterimi nekdanjimi in tudi kasnejšimi ministri. Tudi pokojni Janez Drnovšek je bil poleg. V pogovoru je mimogrede, tako je delovalo, vprašal svojega ministra za zdravje Dušana Kebra, zakaj predlaga spremembo imena ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje. Dr. Keber je popolnoma razločno, jasno in suvereno povedal, da govori predlog o javnem zdravju, o zdravju naroda in da je javno zdravje, zdravje vseh prebivalk in prebivalcev naloga države. Dodal je tudi, da samo zdrav narod lahko ustvarja zadostno in kvalitetno dodano vrednost v gospodarstvu in tudi v negospodarskem sektorju. Opozoril je na perečo problematiko in se je kasneje kot minister tudi lotil reševati, kolikor sem ga kasneje še spremljal. Drnovšek ni rekel nič in tudi drugi smo ta ekspoze poslušali brez komentarja. Na ta dogodek se nisem spomnil vse do teh dni, ko sem tudi prebral v brošuri (omenjeni v prvem prispevku o azbestozi), da se je tudi dr. Keber podrobneje ukvarjal z tem problemom. Če sem karkoli narobe povzel, se dr. Kebru na tem mestu tudi opravičujem.

 

 

8. dejanje

 

Po vrnitvi na kopno vrnem klic gospe iz doline Soče. Pogovor brez zadrege steče. Pozna seveda damo, o kateri sem pisal, pogovarjava se še od drugih primerih, ki jih poznava. In preideva zelo hitro na bistvo problema, o katerem gospa želi govoriti. Za opravljeno delo (tudi moje) nam je hvaležna. A njena skrb je drugje. Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v tej dolini, pa nikoli niso delali z azbestom? Ali sploh vem za ta fenomen? Številke ne poznam in mi jo pove. Popolnoma tiho sem. Ali sploh vem, da se je ta bolezen razširila na preostalo populacijo? Sem kdaj o tem karkoli slišal v tistem času? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen? Omeni mi tudi, da obstaja študija iz leta 1967, iz katere izhaja zelo natančno število obolelih v tistem času.

 

Spomini pridejo zelo hitro na plano. Seveda vem, da se azbestni prah ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Kot otrok sem se tudi včasih peljal skozi in se spomnim belega prahu, ki je nastajal pri obdelavi azbesta, tega skoraj idealnega minerala. Vem, da so mi nekateri takrat povedali, da so se s prijatelji igrali na "smetišču" Salonita in tam gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in mase, ki je bila tam.

 

Vem, da so takrat nekomu, ki ni bil zaposlen v Salonitu, diagnosticirali azbestozo; če se prav spomnim in je ta oseba živela v neposredni bližini tovarne. Gospe začnem razlagati, da seveda vem in da sem na lastne oči videl azbestne vreče, v katerih so hranili krompir (zaščita pred glodalci), da sem videl kovter (prešita oddeja) iz azbestnih vreč, napolnjen z azbestom. Da se še marsikje vidi "porton" oziroma dvorišče iz azbestnih zmesi. In še in še je tega. Povem ji tudi, da so mi ženini sorodniki o tem ogromno pripovedovali; o življenju po drugi svetovni vojni v tistih krajih. Posluša me in pritrjuje, dopolni s kakšno mislijo. Preseneti me popolnoma, ko pove, da so otroci v Kanalu ob Soči v vrtcu namesto mivke v peskovniku imeli azbest. Pove mi, da so jim rekli, da je boljši kot mivka. Obljubim ji, da se oglasim in da bom tudi ta najin pogovor omenil v prispevku, ki ga ravnokar berete.

 

 

9. dejanje

 

Zakaj sem v prejšnjem prispevku o azbestozi omenil izmerjeno visoko koncentracijo v Ljubljani? 15 let sem živel skupaj z starši in mlajšo sestro v stolpnici sredi Ljubljane, katere fasada je bila iz azbestnih plošč. Malo preden sem se začel ukvarajti z azbestno zgodbo kot uradnik, sem se odselil na svoje. Azbestne plošče so bile privite na ogrodje, konstrukcijo, tudi krušile so se in otroci smo se tam igrali, saj je bilo tam naše dvorišče. Moji starši še vedno živijo na tistem naslovu. Pred tremi, štirimi leti so stolpnico obnavljali, vendar niso sneli niti ene plošče, temveč so nanje pritrdili nove izolacijske in druge materiale. Če bi azbestne plošče odstranjevali, bi verjetno morali začasno preseliti kar nekaj ljudi. Ne samo iz te stolpnice, pač pa tudi iz okoliških. To je bil razlog, da sem omenil koncentracijo azbesta v Ljubljani. Dandanes tudi sam kot kronični bolnik z neozdravljivo boleznijo in avtoimuno boleznijo vsaj malo vem o tem, kakšno je življenje z neozdravljivo boleznijo.

 

Ob pisanju tega teksta sem se spomnil, da smo tudi taborniki imeli svoj ples z azbestom, vsaj pred letom 1990 zagotovo. Ta "idealni" mineral smo kupovali v vrečah po 10 do 20 kilogramov, jih potem stresli v črpalko z vodo in potem prav vsako leto na taborjenju naše šotore impregnirali z to azbestno tekočino. Fantastična zaščita pred dežjem, pa tudi malo več hlada je bilo na ta račun v šotorih. In ne bi bili mladi nadebudni taborniki, če se ne bi vsaj malo z tem azbestom tudi obmetavali. Verjetno smo tudi kakšen kos obleke natopili v tej zmesi, da nam dež v Bohinju ni mogel do živega. Impregnirali smo majce, srajce za pohode, anorake pa sploh.

 

 

10. dejanje

 

Vesel sem bil, da sem o tej temi lahko spregovoril tudi z prijateljem, univerzitetnim profesorjem. Tudi on izhaja iz tistih krajev od reki Soči. Povedal mi je, da sta skupaj s sošolcem eno poletje po končani osnovni šoli delala v Salonitu Anhovo, in sicer sta v trgovini podjetja nakladala kupcem salonitke in drug material na prikolice, traktorje itd. V poletnem prahu, tudi kakšen odpadni material se je našel. Potrebovala sta denar za počitnice. Kaj dosti zaščitnih sredstev nista imela, mi je še povedal. Ta anekdota je uvod v tisto drugo, zelo resno delovanje profesorja o tej temi. Kot osebo, vredno zaupanja, so ga večkrat prosili za strokovna stališča in razmišljanja o tej problematiki.

 

 

11. dejanje

 

Vprašanje, ali so tudi ljudje, ki niso delali v proizvodnji azbesta oziroma niso bili zaposleni v podjetih, ki so kakorkoli uporabljala azbest, upravičeni do denarne odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu v primeru, ko jim je bila diagonosticirana ena izmed oblik bolezni azbestoze, o katerih sem pisal zadnjič, ostaja neodgovorjeno. Moje osebno mnenje in stališče je, da bo potrebno zaradi javnega zdravja, če si hočemo dobro, uvesti sistem, ki bo olajšal bolnikom – ne glede na to, kako in zaradi česa so zboleli – življenje. Pa ne mislim tu samo na azbest, spomnimo se svinca in drugih težkih kovin v mivki, peskovnikov v vrtcih, pojavljal se nam je benzen, kjer ga ne bi pričakovali, formaldehidi, okužene pitne vode v različnih zajetjih v Sloveniji itd.

 

Poznam primer, ko je ženski frizer zbolel za eno izmed oblik bolezni, ki jih povzroča azbest. In to ne za nedolžno obliko. Krovci po Sloveniji zbolevajo in šele sedaj se zavedajo nevarnosti. Mnogo, mnogo premnogo njihovih kolegov je umrlo za mezotiliomom.

 

Še zdaleč ne gre samo za odškodnine. Gre tudi in predvsem za organizirano zdravljenje, pomoč pri zdravljenju, nasvete, edukacijo (sedaj, ko vemo, kakšno škodo povzročajo razni elementi), plačilo zdravljenja v termah, zdraviliščih za respiratorna obolenja itn. Pri samih denarnih odškodninah pa moramo vendarle vedeti, da gre za javna sredstva, ki morajo biti namensko porabljena. Kadar je plačnik država. Tudi za dokupe za predčasno upokojitev itd. Lahko tudi druge oblike. Premalo sem v tem področju prava, da bi znal natančno in korektno odgovoriti. Imam pa mnenje, ki je tudi posledica razumevanja dogajanja, povezanega z azbestom. Ampak da, odgovor je da, vsi ti ljudje so upravičeni do nečesa. Sistem mora dati odgovor in ponuditi rešitev. Kdo je najbolj poklican, da o tem razpravlja in najde rešitev, sem pisal v prejšnjem članku.

 

 

12. dejanje

 

Pišemo in govorimo o številkah. Pa jih poznamo, razumemo? Ne glede na to, da mnogi o statistikah nimajo najboljšega mnenja, je prav, da javno dostopne številke predstavimo. Nacionalni pooblaščenec, ki zbira te podatke, je Inštitut za medicino dela in športa pri UKC Ljubljana, ki ga vodi prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak. Pred dnevi je v medijih izšlo pisanje o morebitni novi epidemiji zaradi azbesta. Natančno navedene številke in mnenja ljudi vpletenih v to zgodbo. Nekaj se torej vseeno premika.

 

 

13. dejanje

 

Javno zdravje. Zdravje naroda, državljank in državljanov, prebivalk in prebivalcev. Kdo je poklican in odgovoren zanj in kaj je storiti? Minster za zdravje je v tem primeru samo koordinator, nosilec oziroma izvajalec družbenega dogovora o tem, ki mora biti sprejet v parlamentu. O pravilniku o poklicnih boleznih sem pisal zadnjikrat. V procesu nastajanja družbenega dogovora, nove pogodbe pa morajo (!) poleg politike in stroke ter javnega sektorja svojo vlogo pripoznati in aktivno sodelovati tudi subjekti, združeni v Obrtno zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije ter in predvsem Združenje Manager. Hvalevredno je, da se oglašajo ob sprejemu proračuna, naj se tudi tu. Dodano vrednost ustvarjajo živi in zdravi ljudje.

 

Župani slovenskih občin so prav tako ključni deležniki pri projketu. Znano je, da pri ocenjevanju kvalitete življenja v posamezni lokalni skupnosti, ocenjevalci pogledajo tudi škodljive vplive na življenje. Večina objektov, zgrajenih iz azbesta, ne prinaša plusa, ampak najmanj trojni minus.

 

 

Namesto zaključka

 

Ne vežite rok tistim, ki nam hočejo dobro. Ne preganjajte jih. Poslušajte jih, zelo dobro jih poslušajte in jih tudi poskusite razumeti. V obeh svojih pisanjih sem se na nek način javno oddolžil vsem, ki smo pri tem sodelovali, kot tudi tistim, ki so bili zboleli in tudi umrli za posledicami dela z tem "fantastičnim" mineralom. Obudil sem spomin in tudi morebiti povrnil razpravo.

 

Tisti, ki pa ste sedaj na oblasti, na vas je ravnanje in delovanje. Pa ne samo glede azbesta, predvsem glede javnega zdravja. Zdravja vas in nas vseh skupaj. Poleg vseh nalog, ki jih imate, je še ta ena izmed mnogih. Na katerem mestu prioritet bo pristala, je odvisno od vas samih.

 

Uredništvo se našemu sodelavcu Aljoši Pečanu tudi javno zahvaljuje za oba prispevka o azbestozi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,530
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,275
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,889
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,562
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,511
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,193
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,703
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,298
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,558
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 919