Razkrivamo

Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico

Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno pozornost. Po desetletjih laganja, zavajanja in predvsem molka je bil skrajni čas za to. Azbestni prah se namreč ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Otroci v tamkajšnjih vrtcih so se v peskovnikih namesto z mivko igrali z azbestom. Njihovi starejši vrstniki so na "smetišču" Salonita gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in azbestne mase, ki je bila tam. Bolj ko odstiramo to tragedijo ob Soči, več podrobnosti prihaja na dan.

04.06.2019 21:00
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   Aljoša Pečan   azbest   salonitke   azbestoza   Salonit Anhovo   rak   odškodnina   Soča   zdravje

Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v dolini Soče, ki nikoli niso delali z azbestom? Ali vem za ta fenomen? Ali sploh vem, da se je azbestoza razširila na preostalo populacijo? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen?

Nekje na sredi Piranskega zaliva mi tistega majskega četrtka, na dan objave članka na portalu+ (vir), zazvoni mobitel. Kliče me neznana številka. Naučen, da odgovorim, če se le da – nekaj minut do začetka štartne procedure medijske regate – se oglasim in zaslišim ženski glas, ki me povpraša, če sem prava oseba. Potem me vpraša, ali vem, kaj se dogaja v dolini Soče glede obolenj z azbestom. In to ne zaposlenim, tj. nekdanjim zaposlenim, ki so delali v denimo v Salonitu, pač pa ljudem, ki so tam živeli, delali pa drugod. Gospe sem odvrnil, da trenutne situacije žal ne poznam podrobno. Njen klic in komentarji pod objavljenim člankom, sporočila prijateljev, kolegov, mojega mentorja s pravne fakultete in nenazadnje pismo Metoda Dragonje, v katerem mi je zaupal, da se ni zavedal obsežnosti tega problema, me nemudoma prepričajo, da napišem še nekaj o tej žalostni zgodbi. Mislim, da je to potrebno in smiselno.

 

 

7. dejanje

 

Malo po tistem, ko sem bil leta 2000 razrešen kot generalni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, sem imel v Portorožu priložnost sedeti na klavzuri tedanje vladajoče stranke LDS skupaj z nekaterimi nekdanjimi in tudi kasnejšimi ministri. Tudi pokojni Janez Drnovšek je bil poleg. V pogovoru je mimogrede, tako je delovalo, vprašal svojega ministra za zdravje Dušana Kebra, zakaj predlaga spremembo imena ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje. Dr. Keber je popolnoma razločno, jasno in suvereno povedal, da govori predlog o javnem zdravju, o zdravju naroda in da je javno zdravje, zdravje vseh prebivalk in prebivalcev naloga države. Dodal je tudi, da samo zdrav narod lahko ustvarja zadostno in kvalitetno dodano vrednost v gospodarstvu in tudi v negospodarskem sektorju. Opozoril je na perečo problematiko in se je kasneje kot minister tudi lotil reševati, kolikor sem ga kasneje še spremljal. Drnovšek ni rekel nič in tudi drugi smo ta ekspoze poslušali brez komentarja. Na ta dogodek se nisem spomnil vse do teh dni, ko sem tudi prebral v brošuri (omenjeni v prvem prispevku o azbestozi), da se je tudi dr. Keber podrobneje ukvarjal z tem problemom. Če sem karkoli narobe povzel, se dr. Kebru na tem mestu tudi opravičujem.

 

 

8. dejanje

 

Po vrnitvi na kopno vrnem klic gospe iz doline Soče. Pogovor brez zadrege steče. Pozna seveda damo, o kateri sem pisal, pogovarjava se še od drugih primerih, ki jih poznava. In preideva zelo hitro na bistvo problema, o katerem gospa želi govoriti. Za opravljeno delo (tudi moje) nam je hvaležna. A njena skrb je drugje. Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v tej dolini, pa nikoli niso delali z azbestom? Ali sploh vem za ta fenomen? Številke ne poznam in mi jo pove. Popolnoma tiho sem. Ali sploh vem, da se je ta bolezen razširila na preostalo populacijo? Sem kdaj o tem karkoli slišal v tistem času? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen? Omeni mi tudi, da obstaja študija iz leta 1967, iz katere izhaja zelo natančno število obolelih v tistem času.

 

Spomini pridejo zelo hitro na plano. Seveda vem, da se azbestni prah ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Kot otrok sem se tudi včasih peljal skozi in se spomnim belega prahu, ki je nastajal pri obdelavi azbesta, tega skoraj idealnega minerala. Vem, da so mi nekateri takrat povedali, da so se s prijatelji igrali na "smetišču" Salonita in tam gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in mase, ki je bila tam.

 

Vem, da so takrat nekomu, ki ni bil zaposlen v Salonitu, diagnosticirali azbestozo; če se prav spomnim in je ta oseba živela v neposredni bližini tovarne. Gospe začnem razlagati, da seveda vem in da sem na lastne oči videl azbestne vreče, v katerih so hranili krompir (zaščita pred glodalci), da sem videl kovter (prešita oddeja) iz azbestnih vreč, napolnjen z azbestom. Da se še marsikje vidi "porton" oziroma dvorišče iz azbestnih zmesi. In še in še je tega. Povem ji tudi, da so mi ženini sorodniki o tem ogromno pripovedovali; o življenju po drugi svetovni vojni v tistih krajih. Posluša me in pritrjuje, dopolni s kakšno mislijo. Preseneti me popolnoma, ko pove, da so otroci v Kanalu ob Soči v vrtcu namesto mivke v peskovniku imeli azbest. Pove mi, da so jim rekli, da je boljši kot mivka. Obljubim ji, da se oglasim in da bom tudi ta najin pogovor omenil v prispevku, ki ga ravnokar berete.

 

 

9. dejanje

 

Zakaj sem v prejšnjem prispevku o azbestozi omenil izmerjeno visoko koncentracijo v Ljubljani? 15 let sem živel skupaj z starši in mlajšo sestro v stolpnici sredi Ljubljane, katere fasada je bila iz azbestnih plošč. Malo preden sem se začel ukvarajti z azbestno zgodbo kot uradnik, sem se odselil na svoje. Azbestne plošče so bile privite na ogrodje, konstrukcijo, tudi krušile so se in otroci smo se tam igrali, saj je bilo tam naše dvorišče. Moji starši še vedno živijo na tistem naslovu. Pred tremi, štirimi leti so stolpnico obnavljali, vendar niso sneli niti ene plošče, temveč so nanje pritrdili nove izolacijske in druge materiale. Če bi azbestne plošče odstranjevali, bi verjetno morali začasno preseliti kar nekaj ljudi. Ne samo iz te stolpnice, pač pa tudi iz okoliških. To je bil razlog, da sem omenil koncentracijo azbesta v Ljubljani. Dandanes tudi sam kot kronični bolnik z neozdravljivo boleznijo in avtoimuno boleznijo vsaj malo vem o tem, kakšno je življenje z neozdravljivo boleznijo.

 

Ob pisanju tega teksta sem se spomnil, da smo tudi taborniki imeli svoj ples z azbestom, vsaj pred letom 1990 zagotovo. Ta "idealni" mineral smo kupovali v vrečah po 10 do 20 kilogramov, jih potem stresli v črpalko z vodo in potem prav vsako leto na taborjenju naše šotore impregnirali z to azbestno tekočino. Fantastična zaščita pred dežjem, pa tudi malo več hlada je bilo na ta račun v šotorih. In ne bi bili mladi nadebudni taborniki, če se ne bi vsaj malo z tem azbestom tudi obmetavali. Verjetno smo tudi kakšen kos obleke natopili v tej zmesi, da nam dež v Bohinju ni mogel do živega. Impregnirali smo majce, srajce za pohode, anorake pa sploh.

 

 

10. dejanje

 

Vesel sem bil, da sem o tej temi lahko spregovoril tudi z prijateljem, univerzitetnim profesorjem. Tudi on izhaja iz tistih krajev od reki Soči. Povedal mi je, da sta skupaj s sošolcem eno poletje po končani osnovni šoli delala v Salonitu Anhovo, in sicer sta v trgovini podjetja nakladala kupcem salonitke in drug material na prikolice, traktorje itd. V poletnem prahu, tudi kakšen odpadni material se je našel. Potrebovala sta denar za počitnice. Kaj dosti zaščitnih sredstev nista imela, mi je še povedal. Ta anekdota je uvod v tisto drugo, zelo resno delovanje profesorja o tej temi. Kot osebo, vredno zaupanja, so ga večkrat prosili za strokovna stališča in razmišljanja o tej problematiki.

 

 

11. dejanje

 

Vprašanje, ali so tudi ljudje, ki niso delali v proizvodnji azbesta oziroma niso bili zaposleni v podjetih, ki so kakorkoli uporabljala azbest, upravičeni do denarne odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu v primeru, ko jim je bila diagonosticirana ena izmed oblik bolezni azbestoze, o katerih sem pisal zadnjič, ostaja neodgovorjeno. Moje osebno mnenje in stališče je, da bo potrebno zaradi javnega zdravja, če si hočemo dobro, uvesti sistem, ki bo olajšal bolnikom – ne glede na to, kako in zaradi česa so zboleli – življenje. Pa ne mislim tu samo na azbest, spomnimo se svinca in drugih težkih kovin v mivki, peskovnikov v vrtcih, pojavljal se nam je benzen, kjer ga ne bi pričakovali, formaldehidi, okužene pitne vode v različnih zajetjih v Sloveniji itd.

 

Poznam primer, ko je ženski frizer zbolel za eno izmed oblik bolezni, ki jih povzroča azbest. In to ne za nedolžno obliko. Krovci po Sloveniji zbolevajo in šele sedaj se zavedajo nevarnosti. Mnogo, mnogo premnogo njihovih kolegov je umrlo za mezotiliomom.

 

Še zdaleč ne gre samo za odškodnine. Gre tudi in predvsem za organizirano zdravljenje, pomoč pri zdravljenju, nasvete, edukacijo (sedaj, ko vemo, kakšno škodo povzročajo razni elementi), plačilo zdravljenja v termah, zdraviliščih za respiratorna obolenja itn. Pri samih denarnih odškodninah pa moramo vendarle vedeti, da gre za javna sredstva, ki morajo biti namensko porabljena. Kadar je plačnik država. Tudi za dokupe za predčasno upokojitev itd. Lahko tudi druge oblike. Premalo sem v tem področju prava, da bi znal natančno in korektno odgovoriti. Imam pa mnenje, ki je tudi posledica razumevanja dogajanja, povezanega z azbestom. Ampak da, odgovor je da, vsi ti ljudje so upravičeni do nečesa. Sistem mora dati odgovor in ponuditi rešitev. Kdo je najbolj poklican, da o tem razpravlja in najde rešitev, sem pisal v prejšnjem članku.

 

 

12. dejanje

 

Pišemo in govorimo o številkah. Pa jih poznamo, razumemo? Ne glede na to, da mnogi o statistikah nimajo najboljšega mnenja, je prav, da javno dostopne številke predstavimo. Nacionalni pooblaščenec, ki zbira te podatke, je Inštitut za medicino dela in športa pri UKC Ljubljana, ki ga vodi prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak. Pred dnevi je v medijih izšlo pisanje o morebitni novi epidemiji zaradi azbesta. Natančno navedene številke in mnenja ljudi vpletenih v to zgodbo. Nekaj se torej vseeno premika.

 

 

13. dejanje

 

Javno zdravje. Zdravje naroda, državljank in državljanov, prebivalk in prebivalcev. Kdo je poklican in odgovoren zanj in kaj je storiti? Minster za zdravje je v tem primeru samo koordinator, nosilec oziroma izvajalec družbenega dogovora o tem, ki mora biti sprejet v parlamentu. O pravilniku o poklicnih boleznih sem pisal zadnjikrat. V procesu nastajanja družbenega dogovora, nove pogodbe pa morajo (!) poleg politike in stroke ter javnega sektorja svojo vlogo pripoznati in aktivno sodelovati tudi subjekti, združeni v Obrtno zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije ter in predvsem Združenje Manager. Hvalevredno je, da se oglašajo ob sprejemu proračuna, naj se tudi tu. Dodano vrednost ustvarjajo živi in zdravi ljudje.

 

Župani slovenskih občin so prav tako ključni deležniki pri projketu. Znano je, da pri ocenjevanju kvalitete življenja v posamezni lokalni skupnosti, ocenjevalci pogledajo tudi škodljive vplive na življenje. Večina objektov, zgrajenih iz azbesta, ne prinaša plusa, ampak najmanj trojni minus.

 

 

Namesto zaključka

 

Ne vežite rok tistim, ki nam hočejo dobro. Ne preganjajte jih. Poslušajte jih, zelo dobro jih poslušajte in jih tudi poskusite razumeti. V obeh svojih pisanjih sem se na nek način javno oddolžil vsem, ki smo pri tem sodelovali, kot tudi tistim, ki so bili zboleli in tudi umrli za posledicami dela z tem "fantastičnim" mineralom. Obudil sem spomin in tudi morebiti povrnil razpravo.

 

Tisti, ki pa ste sedaj na oblasti, na vas je ravnanje in delovanje. Pa ne samo glede azbesta, predvsem glede javnega zdravja. Zdravja vas in nas vseh skupaj. Poleg vseh nalog, ki jih imate, je še ta ena izmed mnogih. Na katerem mestu prioritet bo pristala, je odvisno od vas samih.

 

Uredništvo se našemu sodelavcu Aljoši Pečanu tudi javno zahvaljuje za oba prispevka o azbestozi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,516
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,007
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 1,996
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,223
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,716
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,627
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,117
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 970
09/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,848
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,164