Razkrivamo

Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico

Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno pozornost. Po desetletjih laganja, zavajanja in predvsem molka je bil skrajni čas za to. Azbestni prah se namreč ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Otroci v tamkajšnjih vrtcih so se v peskovnikih namesto z mivko igrali z azbestom. Njihovi starejši vrstniki so na "smetišču" Salonita gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in azbestne mase, ki je bila tam. Bolj ko odstiramo to tragedijo ob Soči, več podrobnosti prihaja na dan.

04.06.2019 21:00
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   Aljoša Pečan   azbest   salonitke   azbestoza   Salonit Anhovo   rak   odškodnina   Soča   zdravje

Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v dolini Soče, ki nikoli niso delali z azbestom? Ali vem za ta fenomen? Ali sploh vem, da se je azbestoza razširila na preostalo populacijo? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen?

Nekje na sredi Piranskega zaliva mi tistega majskega četrtka, na dan objave članka na portalu+ (vir), zazvoni mobitel. Kliče me neznana številka. Naučen, da odgovorim, če se le da – nekaj minut do začetka štartne procedure medijske regate – se oglasim in zaslišim ženski glas, ki me povpraša, če sem prava oseba. Potem me vpraša, ali vem, kaj se dogaja v dolini Soče glede obolenj z azbestom. In to ne zaposlenim, tj. nekdanjim zaposlenim, ki so delali v denimo v Salonitu, pač pa ljudem, ki so tam živeli, delali pa drugod. Gospe sem odvrnil, da trenutne situacije žal ne poznam podrobno. Njen klic in komentarji pod objavljenim člankom, sporočila prijateljev, kolegov, mojega mentorja s pravne fakultete in nenazadnje pismo Metoda Dragonje, v katerem mi je zaupal, da se ni zavedal obsežnosti tega problema, me nemudoma prepričajo, da napišem še nekaj o tej žalostni zgodbi. Mislim, da je to potrebno in smiselno.

 

 

7. dejanje

 

Malo po tistem, ko sem bil leta 2000 razrešen kot generalni sekretar ministrstva za gospodarske dejavnosti, sem imel v Portorožu priložnost sedeti na klavzuri tedanje vladajoče stranke LDS skupaj z nekaterimi nekdanjimi in tudi kasnejšimi ministri. Tudi pokojni Janez Drnovšek je bil poleg. V pogovoru je mimogrede, tako je delovalo, vprašal svojega ministra za zdravje Dušana Kebra, zakaj predlaga spremembo imena ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje. Dr. Keber je popolnoma razločno, jasno in suvereno povedal, da govori predlog o javnem zdravju, o zdravju naroda in da je javno zdravje, zdravje vseh prebivalk in prebivalcev naloga države. Dodal je tudi, da samo zdrav narod lahko ustvarja zadostno in kvalitetno dodano vrednost v gospodarstvu in tudi v negospodarskem sektorju. Opozoril je na perečo problematiko in se je kasneje kot minister tudi lotil reševati, kolikor sem ga kasneje še spremljal. Drnovšek ni rekel nič in tudi drugi smo ta ekspoze poslušali brez komentarja. Na ta dogodek se nisem spomnil vse do teh dni, ko sem tudi prebral v brošuri (omenjeni v prvem prispevku o azbestozi), da se je tudi dr. Keber podrobneje ukvarjal z tem problemom. Če sem karkoli narobe povzel, se dr. Kebru na tem mestu tudi opravičujem.

 

 

8. dejanje

 

Po vrnitvi na kopno vrnem klic gospe iz doline Soče. Pogovor brez zadrege steče. Pozna seveda damo, o kateri sem pisal, pogovarjava se še od drugih primerih, ki jih poznava. In preideva zelo hitro na bistvo problema, o katerem gospa želi govoriti. Za opravljeno delo (tudi moje) nam je hvaležna. A njena skrb je drugje. Ali vem, koliko obolelih je prebivalcev v tej dolini, pa nikoli niso delali z azbestom? Ali sploh vem za ta fenomen? Številke ne poznam in mi jo pove. Popolnoma tiho sem. Ali sploh vem, da se je ta bolezen razširila na preostalo populacijo? Sem kdaj o tem karkoli slišal v tistem času? Ali vem, da ti ljudje niso upravičeni do odškodnin, ker v njihovih primerih ne gre za poklicno bolezen? Omeni mi tudi, da obstaja študija iz leta 1967, iz katere izhaja zelo natančno število obolelih v tistem času.

 

Spomini pridejo zelo hitro na plano. Seveda vem, da se azbestni prah ni ustavil na meji, ki je ločevala podjetje v Anhovem od drugih površin. Kot otrok sem se tudi včasih peljal skozi in se spomnim belega prahu, ki je nastajal pri obdelavi azbesta, tega skoraj idealnega minerala. Vem, da so mi nekateri takrat povedali, da so se s prijatelji igrali na "smetišču" Salonita in tam gradili hišice in utrdbe iz odpadnih plošč, zlomljenih "salonitk" in mase, ki je bila tam.

 

Vem, da so takrat nekomu, ki ni bil zaposlen v Salonitu, diagnosticirali azbestozo; če se prav spomnim in je ta oseba živela v neposredni bližini tovarne. Gospe začnem razlagati, da seveda vem in da sem na lastne oči videl azbestne vreče, v katerih so hranili krompir (zaščita pred glodalci), da sem videl kovter (prešita oddeja) iz azbestnih vreč, napolnjen z azbestom. Da se še marsikje vidi "porton" oziroma dvorišče iz azbestnih zmesi. In še in še je tega. Povem ji tudi, da so mi ženini sorodniki o tem ogromno pripovedovali; o življenju po drugi svetovni vojni v tistih krajih. Posluša me in pritrjuje, dopolni s kakšno mislijo. Preseneti me popolnoma, ko pove, da so otroci v Kanalu ob Soči v vrtcu namesto mivke v peskovniku imeli azbest. Pove mi, da so jim rekli, da je boljši kot mivka. Obljubim ji, da se oglasim in da bom tudi ta najin pogovor omenil v prispevku, ki ga ravnokar berete.

 

 

9. dejanje

 

Zakaj sem v prejšnjem prispevku o azbestozi omenil izmerjeno visoko koncentracijo v Ljubljani? 15 let sem živel skupaj z starši in mlajšo sestro v stolpnici sredi Ljubljane, katere fasada je bila iz azbestnih plošč. Malo preden sem se začel ukvarajti z azbestno zgodbo kot uradnik, sem se odselil na svoje. Azbestne plošče so bile privite na ogrodje, konstrukcijo, tudi krušile so se in otroci smo se tam igrali, saj je bilo tam naše dvorišče. Moji starši še vedno živijo na tistem naslovu. Pred tremi, štirimi leti so stolpnico obnavljali, vendar niso sneli niti ene plošče, temveč so nanje pritrdili nove izolacijske in druge materiale. Če bi azbestne plošče odstranjevali, bi verjetno morali začasno preseliti kar nekaj ljudi. Ne samo iz te stolpnice, pač pa tudi iz okoliških. To je bil razlog, da sem omenil koncentracijo azbesta v Ljubljani. Dandanes tudi sam kot kronični bolnik z neozdravljivo boleznijo in avtoimuno boleznijo vsaj malo vem o tem, kakšno je življenje z neozdravljivo boleznijo.

 

Ob pisanju tega teksta sem se spomnil, da smo tudi taborniki imeli svoj ples z azbestom, vsaj pred letom 1990 zagotovo. Ta "idealni" mineral smo kupovali v vrečah po 10 do 20 kilogramov, jih potem stresli v črpalko z vodo in potem prav vsako leto na taborjenju naše šotore impregnirali z to azbestno tekočino. Fantastična zaščita pred dežjem, pa tudi malo več hlada je bilo na ta račun v šotorih. In ne bi bili mladi nadebudni taborniki, če se ne bi vsaj malo z tem azbestom tudi obmetavali. Verjetno smo tudi kakšen kos obleke natopili v tej zmesi, da nam dež v Bohinju ni mogel do živega. Impregnirali smo majce, srajce za pohode, anorake pa sploh.

 

 

10. dejanje

 

Vesel sem bil, da sem o tej temi lahko spregovoril tudi z prijateljem, univerzitetnim profesorjem. Tudi on izhaja iz tistih krajev od reki Soči. Povedal mi je, da sta skupaj s sošolcem eno poletje po končani osnovni šoli delala v Salonitu Anhovo, in sicer sta v trgovini podjetja nakladala kupcem salonitke in drug material na prikolice, traktorje itd. V poletnem prahu, tudi kakšen odpadni material se je našel. Potrebovala sta denar za počitnice. Kaj dosti zaščitnih sredstev nista imela, mi je še povedal. Ta anekdota je uvod v tisto drugo, zelo resno delovanje profesorja o tej temi. Kot osebo, vredno zaupanja, so ga večkrat prosili za strokovna stališča in razmišljanja o tej problematiki.

 

 

11. dejanje

 

Vprašanje, ali so tudi ljudje, ki niso delali v proizvodnji azbesta oziroma niso bili zaposleni v podjetih, ki so kakorkoli uporabljala azbest, upravičeni do denarne odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu v primeru, ko jim je bila diagonosticirana ena izmed oblik bolezni azbestoze, o katerih sem pisal zadnjič, ostaja neodgovorjeno. Moje osebno mnenje in stališče je, da bo potrebno zaradi javnega zdravja, če si hočemo dobro, uvesti sistem, ki bo olajšal bolnikom – ne glede na to, kako in zaradi česa so zboleli – življenje. Pa ne mislim tu samo na azbest, spomnimo se svinca in drugih težkih kovin v mivki, peskovnikov v vrtcih, pojavljal se nam je benzen, kjer ga ne bi pričakovali, formaldehidi, okužene pitne vode v različnih zajetjih v Sloveniji itd.

 

Poznam primer, ko je ženski frizer zbolel za eno izmed oblik bolezni, ki jih povzroča azbest. In to ne za nedolžno obliko. Krovci po Sloveniji zbolevajo in šele sedaj se zavedajo nevarnosti. Mnogo, mnogo premnogo njihovih kolegov je umrlo za mezotiliomom.

 

Še zdaleč ne gre samo za odškodnine. Gre tudi in predvsem za organizirano zdravljenje, pomoč pri zdravljenju, nasvete, edukacijo (sedaj, ko vemo, kakšno škodo povzročajo razni elementi), plačilo zdravljenja v termah, zdraviliščih za respiratorna obolenja itn. Pri samih denarnih odškodninah pa moramo vendarle vedeti, da gre za javna sredstva, ki morajo biti namensko porabljena. Kadar je plačnik država. Tudi za dokupe za predčasno upokojitev itd. Lahko tudi druge oblike. Premalo sem v tem področju prava, da bi znal natančno in korektno odgovoriti. Imam pa mnenje, ki je tudi posledica razumevanja dogajanja, povezanega z azbestom. Ampak da, odgovor je da, vsi ti ljudje so upravičeni do nečesa. Sistem mora dati odgovor in ponuditi rešitev. Kdo je najbolj poklican, da o tem razpravlja in najde rešitev, sem pisal v prejšnjem članku.

 

 

12. dejanje

 

Pišemo in govorimo o številkah. Pa jih poznamo, razumemo? Ne glede na to, da mnogi o statistikah nimajo najboljšega mnenja, je prav, da javno dostopne številke predstavimo. Nacionalni pooblaščenec, ki zbira te podatke, je Inštitut za medicino dela in športa pri UKC Ljubljana, ki ga vodi prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak. Pred dnevi je v medijih izšlo pisanje o morebitni novi epidemiji zaradi azbesta. Natančno navedene številke in mnenja ljudi vpletenih v to zgodbo. Nekaj se torej vseeno premika.

 

 

13. dejanje

 

Javno zdravje. Zdravje naroda, državljank in državljanov, prebivalk in prebivalcev. Kdo je poklican in odgovoren zanj in kaj je storiti? Minster za zdravje je v tem primeru samo koordinator, nosilec oziroma izvajalec družbenega dogovora o tem, ki mora biti sprejet v parlamentu. O pravilniku o poklicnih boleznih sem pisal zadnjikrat. V procesu nastajanja družbenega dogovora, nove pogodbe pa morajo (!) poleg politike in stroke ter javnega sektorja svojo vlogo pripoznati in aktivno sodelovati tudi subjekti, združeni v Obrtno zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije ter in predvsem Združenje Manager. Hvalevredno je, da se oglašajo ob sprejemu proračuna, naj se tudi tu. Dodano vrednost ustvarjajo živi in zdravi ljudje.

 

Župani slovenskih občin so prav tako ključni deležniki pri projketu. Znano je, da pri ocenjevanju kvalitete življenja v posamezni lokalni skupnosti, ocenjevalci pogledajo tudi škodljive vplive na življenje. Večina objektov, zgrajenih iz azbesta, ne prinaša plusa, ampak najmanj trojni minus.

 

 

Namesto zaključka

 

Ne vežite rok tistim, ki nam hočejo dobro. Ne preganjajte jih. Poslušajte jih, zelo dobro jih poslušajte in jih tudi poskusite razumeti. V obeh svojih pisanjih sem se na nek način javno oddolžil vsem, ki smo pri tem sodelovali, kot tudi tistim, ki so bili zboleli in tudi umrli za posledicami dela z tem "fantastičnim" mineralom. Obudil sem spomin in tudi morebiti povrnil razpravo.

 

Tisti, ki pa ste sedaj na oblasti, na vas je ravnanje in delovanje. Pa ne samo glede azbesta, predvsem glede javnega zdravja. Zdravja vas in nas vseh skupaj. Poleg vseh nalog, ki jih imate, je še ta ena izmed mnogih. Na katerem mestu prioritet bo pristala, je odvisno od vas samih.

 

Uredništvo se našemu sodelavcu Aljoši Pečanu tudi javno zahvaljuje za oba prispevka o azbestozi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
1
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,896
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,408
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,252
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,290
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,021
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 756
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,403
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605