V objavljenem članku pod naslovom ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?, navaja avtor članka polno neresnic in manipulativnih navedb z izključnim namenom omadeževanja dobrega imena Združenja neodvisnih radiev in njegovih ustanoviteljev ter z namenom osebnega diskreditiranja direktorja združenja Žišt Aleksandra in blatenja njegovega dobrega imena. Vse z izključnim namenom poslovnega in osebnega škodovanja navedenim pravnim in fizičnim osebam. Zato ostro prerekam vse navedbe v objavljenem članku in poudarjam, da je Združenje neodvisnih radiev neodvisno gospodarsko interesno združenje radijskih postaj, ki ni povezano z nobeno politično opcijo. V svojih vrstah imam lastnike in direktorje radijskih postaj, ki imajo različna osebna politična prepričanja zato sem ponosen, da nam je v okviru Združenja uspelo preseči politično razdvajanje posameznikov, glede na njihova osebna politična prepričanja in da nas združuje iskren interes do ohranitve lokalne medijske krajine.

V objavljenem članku Portala PLUS ni zaslediti niti ene resnične navedbe. Da je vse skupaj narejeno z namenom škodovanja navedenim osebam v članku pove že dejstvo, da Združenju neodvisnih radiev in/ali g. Žištu ni bila dana možnost izreka do navedb novinarja članka oz. podaje kakršnihkoli pojasnil. Niti Združenje niti g. Žišt nista bila obveščena, da se pripravlja tovrsten članek za objavo oz. bila pozvana h komentiranju navedb avtorja članka.

Že iz komentarjev bralcev Portala PLUS ter preteklih objav izhaja, da tovrstni medijski lični niso nič novega za Portal PLUS. Tako je Portal PLUS dne 27.09.2017 objavil na las podoben članek o Združenju neodvisnih radiev in g. Žištu, ki je bil prav tako poln neresnic, z naslovom Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado, (https://www.portalplus.si/2397/monolist-zist/). V tistem primeru je bila podana prijava na novinarsko razsodišče, ki je ostro obsodilo nedostojno ravnanje in pisanje Portala PLUS v uredništvu g. Steinbucha, in ga obsodilo za vsa neresnična in zavajajoča navajanja v objavljenem članku. Razsodba novinarskega razsodišča je objavljena na naslovu (https://razsodisce.org/2018/03/aleksander-zist-direktor-zavoda-za-razvoj-neodvisnega-radia-v-vlogi-bivsega-direktorja-radia-center-d-o-o-in-v-vlogi-solastnika-zavoda-za-razvoj-neodvisnega-radia-proti-dejanu-steinbuchu-odgovorn/).

Tovrstni članki so zelo alarmantni še posebej zato, ker je prizadevanje Združenja neodvisnih radiev zgolj spoštovanje veljavne medijske zakonodaje, ki nalaga vsem radijskim postajam v naprej znane pogoje poslovanja. V praksi si žal nekatere radijske mreže razlagajo zakon po svoje in izkoriščajo pasivnost AKOSa in Ministrstva za kulturo, ki iz neznanih razlogov nočeta vzpostaviti zakonitega stanja na radijskem trgu, za kar imata vse zakonske podlage. Tako se ni v zadnjih 12-ih letih niti enkrat preverjalo ali komercialne radijske mreže izvajajo zakonske določbe in programske vsebine skladno s podeljenimi radijskimi dovojenji, v času predvajanja njihovih matičnih radijskih programov. Na to problematiko so bili že večkrat opozorjeni, tudi s konkretnimi primeri kršitev (na zadnje iz strani Radia Capris, pred več kot pol leta), vendar se na tem področju nič ne premakne. Podobno je skupina glasbenih avtorjev že pred skoraj dvema letoma podala prijavo na AKOS za nepredvajanje in nedoseganje zakonskih kvot slovenske glasbe na največji radijski mreži v Sloveniji Radiu 1, vendar slednji vse do danes ni sprožil kakršnega koli postopka oz. preverjanja navedb v tej zadevi.

Mnogokrat se skuša umetno prikazati, da je veljavni Zakon o medijih iz leta 2006 v celoti zastarel in da v ničemer več ne ustreza današnim razmeram, zato regulacija ni smiselna in potrebna. Vendar to ni resnica v konkretnih primerih kršitev komercialnih radijskih mrež, saj imajo uradni organi po obstoječem zakonu vse potrebne zakonske podlage in pristojnosti za regulacijo radijskega trga, a tega ne počno učinkovito. Zato se dopuščajo razmere, ki omogočajo komercialnim radijskim mrežam nelojalno cenovno konkurenco, kar sili lastnike lokalnih radijskih postaj v nemogoče pogoje poslovanja in posledično v prodajo svojih medijev, čemur smo priča iz leta v leto, v vse večjem številu.

Za pravilno razumevanje prizadevanj Združenja neodvisnih radiev je potrebno pojasniti, da namen Združenja ni, da bi katerakoli radijska postaja ali mreža izginila iz radijskega trga. Po izvedenih analizah je obstoječi radijski trg finančno dovolj močan, da uspe preživeti vse danes delujoče radijske postaje, v kolikor jim bo država zagotovila poštene pogoje za njihovo delovanje, in spoštovanje zakonodaje, ki velja za vse enako. Danes žal ni tako.

Prikaz dejanskega stanja, na katerega opozarjamo v Združenju neodvisnih radiev, lahko vidimo na primeru največje komericalne radijske mreže, ki si je sama določila, da bo na vsakem od 18-ih povezanih radijskih postaj v Radio 1, vsak dan pripravljala po 6 ur in 50 minut unikatnih lokalnih matičnih programskih vsebin. Namesto 6 ur in 50 minut unikatnega matičnega programa na dan, na vsaki izmed 18-ih radijskih postaj, slednja dejansko pripravlja na vsaki radijskih postaj le po 6 minut unikatnih matičnih lokalnih vsebina na dan. Očitno je, da na ta način ni dosežen javni interes, za kar so jim bile na javnih razpisih podeljene koncesije za radijske frekvence, ki so danes povezane v Radio 1. Čeprav je to v nasprotju z veljavnim zakonom o medijih, so z dopuščanjem tovrstnega nezakonitega načina poslovanja komercialne radijske mreže v priviligiranem položaju napram lokalnim radiem, ki morajo vsak dan pripraviti vseh 24 ur unikatnega matičnega programa, kar je jedro spora na katerega opozarjalo lokalne radijske postaje že leta.

Zato si v Združenju prizadevamo za to, da komercialne radijske mreže dejansko izvajajo matične programe tako, kot so si jih same določile v svojih radijskih dovoljenjih, s čemer bodo izpolnjevale določila veljavne zakonodaje. V nasprotnem primeru lahko zaprosijo AKOS za manj programskih obremenitev in za prilagoditev svojih radijskih dovoljenj načinu njihovega dejanskega predvajanja matičnih programov in vzpostavijo zakonito delovanje. Kar počnejo komercialne radijske mreže sedaj je po dikciji veljavnega Zakona o medijih nezakonito, zato je naloga regulatorja, da ustrezno in pošteno regulira celoten radijski trg, kamor sodijo tudi matični programi komercialnih radijskih mrež.

Dodatno razjasnitev razlogov za nastanek konkretnega članka na Portalu PLUS, bi lahko pojasnile tudi navedbe g. Požarja, ki je že večkrat povedal in zapisal, da je dejanski lastnik Portala PLUS g. Leo Oblak, lastnik največje radijske mreže v Sloveniji, Radia 1. Da je verjeti g. Požarju bi bilo mogoče sklepati tudi iz ravnaja g. Steinbucha, ki ni želel komentirati konkretnega vprašanja novinarja Managerja, v članku iz dne 14.2.2019, ali financira delovanje spletnega časopisa Portal PLUS, g. Leo Oblak (https://manager.finance.si/8944682). Če je verjeti navedenim virom potem ne bi bilo nobeno presenečenje, da je nastal predmetni članek ravno v trenutku, ko je Združenje neodvisnih radiev opozorilo Svet za radiodifuzijo, da so se v zadnjih dveh letih razmere za delovanje lokalnih radijskih postaj še dodatno poslabšale. Izhajajoč iz navedb portala Siol, da je prišlo v tem letu do združitve dveh največjih radijskih postaj v Sloveniji, Radia 1 in Radia Aktual, ki skupaj s svojimi ostalimi radijskimi postajami pobereta na trgu večino radijskega oglaševalskega denarja, potem to samo potrjuje nevzdržnost razmer za lokalne radie na skupnem radijskem trgu in nejasno prihodnost, kar sili lokalne radijske postaje v prodajo svojih frekvenc Radiu 1 in/ali Radiu Aktual ipd.. Zato je v takšnih razmerah težko prepričati bralca, kdo je na slovenkem radijskem trgu v resnici Goliat in kdo David. Še posebej, če avtor članka pri navedbi podatkov iz AJPESa zamolči, da večina radijskih izdajateljev na istih pravnih osebah opravlja več različnih dejavnosti. Tako so kar štirje radijski izdajatelji hkrati tudi tudi izdajatelji časopisov. Večina izdajateljev pa se je prisiljena zraven radijske dejavnosti, zato da sploh uspejo preživeti, ukvarjati tudi z različnimi dodatnimi dejavnostmi katerih prihodki so zavedeni v istih letnih bilancah in jih avtor članka ne prikaže ločeno.

Portal PLUS je bil v preteklosti že znan po grobih osebnih obračunih z večimi direktorji Akosa. Prav tako bi naj po ugotovitvah nekaterih mediev odigral pomembno vlogo v aferi s katero se je skušalo preko Sveta Akosa odstaviti direktorico AKOSA ga. Muha, kjer se je z dokazi o prepovedanem ravnanju znašel tudi g. Oblak. Zato ima konkreten članek podoben namen, diskreditacijo direktorice Akosa ga. Muha, pri čemer se skuša tokrat doseči ta cilj tako, da se želi z neresničnimi navedbami vplesti v zgodbo tudi Združenje neodvisnih radiev ter Svet za Radiodifuzijo.

V primeru razkritja Sveta za radiodifuzijo, kako je Združenje Sazas v zadnjih 10-ih letih s svojim ravnanjem (namernim ali ne) posledično pomagalo vzpostaviti priviligirana stanja največjim komercialnim radijskim mrežam, gre za dejanske navedbe predstavnikov Sazasa. Ti ne skrivajo ugotovitev, da je prišlo do te situacije zato, ker so komercialne radijske mreže vsa leta skrivale prihodke iz radijske dejavnosti na povezanih družbah. Zato so namesto zakonskih 3.85% letnih prihodkov iz radijske dejavnosti, nakazovale avtorjem "drobiž", kar bi jim naj omogočilo vsako leto nakup večih lokalnih radijskih postaj. Po ocenah poznavalcev tega področja, so bili v vseh teh letih avtorji posledično oškodovani za skoraj deset milionov evrov.

Na koncu je potrebno pojasniti, da radijske postaje, ki so soustanoviteljice Združenja neodvisnih radiev ne delujejo na način kot to velja za komericalne radijske mreže Radio 1, Radio Aktual in Radio Center. V primeru slednjih velja, da se na vseh njihovih radijskih frekvencah, 24 ur na dan, predvaja radijski program pod isto blagovno znamko. Prav tako imajo povezane radijske postaje v komercialne radijske mreže praviloma istega lastnika. V primeru Združenja neodvisnih radiev temu ni tako, saj so radijske postaje neodvisne in imajo različne lastnike. Vsaka radijska postaja še vedno pripravlja 24 ur na dan unikatnih matičnih programskih vsebin in ima svoja neodvisna uredništva. Vse radijske postaje so ohranile lastno prodajno službo in lastne neodvisne novinarske ekipe. Le na ta način lahko namreč govorimo o pravi pluralnosti mediev, kar je največja garancija za ohranitev demokratičnih načel na katerih temelji R Slovenija. V večini primerov so naši radii tudi edini mediji preko katerih lahko dobi lokalno prebivalstvo kredibilne informacije o dogajanju v njihovem kraju. Zato je poslanstvo Združenje neodvisnih radiev še toliko večje in pomembnejše za slovenske prebivalce.

Združenje neodvisnih radiev deluje izključno kot Gospodarsko interesno združenje zato v njegovem primeru ne moremo govoriti o kakršnikoli obliki radijske mreže. Še posebej ne v luči primerljivih komercialnih radijskih mrež. Prav tako v primeru Združenja neodvisnih radiev ne moremo govoriti o oglasni radijski mreži, saj se v okviru slednje ne izvaja trženje oglasnega prostora.

Prav tako so povsem neresnične navedbe avtorja članka o kakršnikoli navezah z novinarsko trojko Cirman, Modic, Vukovič, katera se je v preteklosti že večkrat v negativni luči razpisala o Združenju neodvisnih radiev.

S spoštovanjem,

Aleksander Žišt

Opomba uredništva: Prispevek ni bil lektoriran.