Komentar

Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

08.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ernst Teller   Teolog   Ethan Hawke   ateizem   svoboda

Ateizem je dobesedno senca religije.

Takoj, že na samem začetku filma Preporod (2017), je mojo pozornost pritegnilo ime osrednjega protagonista, protestantskega pastorja Ernsta Tollerja, ki ga odlično igra Ethan Hawke. Namreč Ernst Toller (1893-1939) je tudi ime zgodovinske osebnosti, bil je dramatik, pesnik, skrajni levičar, marksist, radikalni ateist, predsednik Sovjetske republike Bavarske, meni eden najbližjih umetnikov - poleg Antonina Artauda - nasploh. Pomislil sem, "Verjetno je to le naključje", a se je moj antagonistični glas v hipu uprl tej hipotezi: "Paul Schrader je preveč premišljen umetnik, da bi izbor imena svojega filmskega junaka prepustil naključju!" Res pa je tudi, da filmski junak Ernst Toller nima na prvi pogled nobene zveze z zgodovinsko osebnostjo Ernstom Tollerjem. Mogoče pa jo ima na drugi pogled? Ta začetna intonacija z imenom se mi je pri gledanju filma močno vrinila v filmsko atmosfero. Na noben način se je nisem mogel otresti.

 

Reference: Film Preporod je nastal posredno iz romana Dnevnik vaškega duhovnika Georgesa Bernanosa (1936), neposredno pa se nanaša na film Roberta Bressona (1951) z istoimenim naslovom in filmsko umetnino Ingmarja Bergmana Obhajanci (1963). V vseh treh naštetih delih imena Ernsta Tollerja ni.

 

Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v svet današnje kalvinistične, protestantske Amerike. Dogajanje se odvija v lokalni cerkvi. V filmu gledamo zahteven teološki zaplet, gledamo ekološko radikalizirana mlada zakonca, ki se nahajata ravno v času pričakovanja otroka. Na eni strani je stoična noseča mladenka, ki je popolnoma posvečena življenju. Ob tem pa si neskončno želi spodbuditi svojega soproga, da se začne istovetiti z nerojenim otrokom, ne le s svetom kot celoto. Na drugi strani pa gledamo totalno ekološko ozaveščenga mladeniča s strupeno dilemo, ki ga je pahnila na rob terorističnega aktivizma. namreč mladenič ima namreč že pripravljen eksplozivni brezrokavnik za neposredno akcijo.

 

Dilema mladega okoljevarstvenika je izbira med tem, ali bo dvignil roko na državo ali nase. Oziroma upira se mu svet, kakršen je: do leta 2050 se bo človeštvo samouničilo, nastopila bo apokalipsa, ki jo je že sprožil človeški pohlep! Mladenič na noben način noče, da bi se njegov otrok rodil v to samouničevalno resničnost. Po zaupnem pogovoru s teologom Ernstom Tollerjem, ki ga je spodbudila ravno noseča soproga, je mladi aktivist naredil samomor.

 

Pretreseni pastor se po samomoru mladeniča začne z njim identificirati. Tako nastopi drama ogromnih razsežnosti. V filmu gledamo nizozemsko-ameriško kalvinstično-reformistično cerkev, ki bo ravnokar praznovala častitljivo obletnico nastanka. Na tem praznovanju naj bi bila prisotna vsa sakralno-posvetna državna in ekonomska oblast. Pastor se odloči, da prevzame identiteto mladega radikalnega okoljevarstvenika - terorista. Tako se zaplet v zadnjih dvajsetih minutah filma spremeni v divjo, frenetično teološko-teroristično dramo.

 

Ernst Toller, teolog: gledamo ga, kako sam sebe sovraži, kako sovraži svoj lastni konformizem, svojo varnost, ki mu jo ponuja obredno cerkveno življenje. Natančno se zaveda, da manipulacija s simbolnim ne opravi očiščenja v realnem svetu. Pred nami se iz podeželskega poslušnega, ranjenega duhovnika preporodi v pogumno, globoko etično osebnost. V trenutku, ko prevzame identiteto mladega ekološkega upornika, se začne njegova levitacijska integracija s soprogo samoubitega.

 

Ateizem je dobesedno senca religije!

 

Ernst Toller, ateist: je bil med prvimi ekspresionističnimi umetniki (poleg Georga Keiserja, drama Plin), ki je izoblikoval umetniški jezik nagovarjajoč "spol". Ni spola, ni značaja, ni ljubezni! Kastriranec postane nosilec drame in resnice. Človek ekspresionist humanizira univerzum. Humanizira smrtni hlad, v katerega je postavljen. Zave se, da mora v svetu delovati z neposredno akcijo, z delovanjem v realnem, v Bavarski republiki. Prek naglega sodišča v imenu revolucionarne etike dodeli oprostilno sodbo bodočemu Zločincu vseh zločincev. Ernest Toller si je do konca življenja očital, da v imenu človeškosti ni ubil Zločinca vseh zločincev. Spoznal je, da ekspresionistični čovek samo ždi v zgodovini.

 

Ernst Toller, teolog: zanj je religija zavest o nekem drugem svetu, predvsem o svetu v katerem biva njegov ubiti sin, ki ga je pokončala iranska vojna. V pogovorih s TV pridigarjem, s škofom, se je ozavestil, da se je v imenu dogme popolnoma podredil religiozni instituciji. Zato se je zavestno odločil za mučeništvo. Načrtoval je, da se bo zlu, ekonomski moči, uprl. Sklenil je, da se bo sredi praznovanja samorazstrelil. Dokončno je prevzel identiteto mladega ekološkega borca.

 

Ernst Toller, ateist: zgodovina zahteva neposredno akcijo. Toller v umetniški obliki poišče rezervoar človeškosti. V umetnini lahko brez zadržkov transcendira družbene razmere. Za ateistično zavest je bistvena družbena samodejavnost, ki omogoča oblikovanje človekove samozavesti.

 

Ateizem ni nasprotovanje religiji.

 

Ernst Toller, teolog: sredi obredne opojnosti bog - država - televizja želi z neposredno akcijo ukiniti bodočnost. Hoče se žrtvovati za človeštvo, za božje kraljestvo na zemlji (kalvinist).

 

Ernst Toller, ateist: zlomeljen od zgodovinskosti, utrujen od bojev preseže zgodovino z inetrvencijo umetniške milosti. V resničnosti ga je ta, ki ga je Toller pomilostil od smrtne kazni, za zahvalo pokončal. V resničnosti je kič-realist sovražil stilista-ekpresionista. Adolf Govno je dobesedno sovražil Ernsta Tollerja.

 

Digresija: v filmu je izvrstna sekvenca kapitalista, škofa in pastorja Ernsta Tollerja. V religiji je namreč nameščena prepoved kakršnegakoli sodelovanja z zlom. V etičnem skeletu filma Preporod navkljub vsemu sije upanje. Le malo je sodobnih filmov, ki tako natančno izgovorijo neizrekljivo. Konec digresije.

 

O grehu ne bom govoril, da ne bi zakril etičnega jedra umetnine, ki sloni na odločitvi teologa Ernsta Tollerja, da napade obe državi, tako cerkveno kot posvetno. V njem se ponovi strupena dilema mladega ekologa: udariti po zlu, ali se samuničiti? Toller se odloči za neposreden napad sredi državno-cerkvenega praznovanja.

 

Nesmiselno je, da se ateistična misel izčrpava v zanikanju religioznih vrednot, ker je vse umrljivo. Tudi ko rečem, da smrti ni, smrt misli name. Zato je potrebno verovati v svobodo zato, ker je ta mogoča.  Ateizem je ena od oblik verovanja, je vrlina, ki se manifestira s svobodo. Tako v filmu Preobrazba religiozne ideje opisujejo dramo ateistične stvarnosti. Stil filma: To je klasično zgrajen film, izoblikovan z jezikom ameriške video umetnosti in ameriške tele-teo-logije (statične HD kamere, zvočnega bruma resničnosti v kadru kovinske sivine, film je poln TV pridigarjev in TV škofov).

 

Resnični nosilec drame je otrok v materinem telesu. Izbruhne trojna telesnost na površini stvarnosti, film potrjuje religiozno resnico brez religioznih mitov: ali brezrokavnik ali bodeča žica okrog narodovega telesa! Bojeviti antiteizem in religiozni fanatizem ogrožata tako ateizem kot religijo. Na koncu izbruhne trojna telesnost: dobesedno vstajenje otroka iz ženske, teolog Toller se preporodi v ateista! Preporodi se v ljubezni do soproge samomorilca in njenega otroka. Resnično jedro religije in umetnosti je globoko zanimanje za živo in etiko. Ne pozabimo: Biblija je etična pesnitev. Film Preporod je umetniška pesnitev o živem. Oba Ernsta Tollerja sta se v mojem drugem pogledu združila v eno. V finalu sem začutil potrebo po hollywoodskem napisu: The End. Seveda ga ni bilo od nikoder!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,588
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,437
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,234
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,661
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,867
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,376
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,158
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,520
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,258
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,205