Komentar

81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov

V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni nič narobe. Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

04.07.2019 21:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Božo Cerar   23.8.1939   Ribbentrop   Molotov   pakt   Moskva   totalitarizem   nacizem   komunizem   Evropska unija   spomin   Slovenija

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi.

Bliža se 23. avgust. Predzadnji teden v avgustu je še precej počitniški, tako da ta dan mine nekako neopazno. Nekaterim je to kar prav. Sam sodim med tiste, ki menijo, da bi se morali tega dne zdrzniti, se zamisliti in ga ustrezno obeležiti. Zato tole pisanje nekaj tednov pred njim. V zgodovini se je na 235. dan v letu zgodilo marsikaj. Npr. leta 1789 je francoska nacionalna skupščina proglasila svobodo veroizpovedi, od leta 2009 pa se v Evropski uniji na ta dan poklonimo spominu žrtev totalitarnih režimov – nacizma, fašizma in komunizma. To je istočasno tudi prilika za promocijo demokratičnih vrednot, s katerimi utrjujemo mir in stabilnost na starem kontinentu.

 

Odločitev o Evropskem dnevu spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov, kot se ta dan uradno imenuje, je Evropski parlament sprejel 2. aprila leta 2009. Resolucijo so skupaj predlagale vse glavne politične skupine od Evropske ljudske stranke do Zveze evropskih liberalcev in demokratov ter Zelenih. Podlago je predstavljala podobna deklaracija iz leta 2008 o spominu na žrtve stalinizma in nacizma, ki so jo med drugim podpisali tudi takratni evropski poslanci iz Slovenije Romana Jordan Cizelj, Jelko Kacin, Borut Pahor in Alojz Peterle. Odločitev Evropskega parlamenta je podprla tudi parlamentarna skupščina OVSE, v kateri poleg držav članic EU sodelujejo tudi preostale evropske države, države severne Amerike in centralne Azije. Skupščina OVSE je sodelujoče države tudi pozvala k širjenju zavedanja o zločinih totalitarnih režimov.

 

In zakaj ravno 23. avgust? Tega dne leta 1939 sta namreč zunanja ministra nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze, Ribbentrop in Molotov, podpisala Sporazum o nenapadanju in dodatni tajni protokol o delitvi interesnih območij v srednji in vzhodni Evropi. Konkretno v Estoniji, Finski, Latviji, Litvi, Poljski in Romuniji.

 

Sporazum je bistveno pripomogel k izbruhu II. svetovne vojne in moriji, ki je sledila.

 

 

Tajni protokoli k sporazumu med nacisti in komunisti.

 

 

Jerzy Buzek, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, je dejal, da je šlo za dogovor med dvema najbolj ekstremnima totalitarizmoma. Ni ostalo le pri črkah na papirju, sledila so dejanja agresije - in to obeh strani. Nemčija in Sovjetska zveza sta si razdelili Poljsko. Sovjeti so si pripojili še del Finske, Romunije in v celoti Estonijo, Latvijo in Litvo. Prišlo je do masovnih pobojev, deportacij in prisilnega dela, se pravi do vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost, ki nikoli ne zastarajo. Sovjetska zveza oziroma Rusija, ki je kasneje sama postala žrtev osvajalskih ambicij Hitlerja, si je vseskozi prizadevala pomesti pod preprogo obdobje paktiranja z njim. Obstoj sporazuma je vse do leta 1989 zanikala, ga za kratek čas obsodila, potem in vse do dandanes pa je to le "nujno zlo". Dejstvo je, da kar nekaj ozemelj, ki jih je Sovjetska zveza pridobila z omenjenim sporazumom, tudi po koncu II. svetovne ni bilo vrnjenih matičnim državam. Kljub milijonskim žrtvam tako ruskega kot sosednjih narodov, ki so bile posledica dogovarjanja dveh totalitarizmov, pa Rusija ni opustila svojih  prizadevanj za vplivnimi območji. Njena današnja politika npr. do Gruzije, Moldove in Ukrajine je zgovoren dokaz za to.

 

Poljska, predsedujoča EU, je avgusta leta 2011 organizirala posebno konferenco, posvečeno Evropskemu dnevu spomina. Ob tej priliki sprejeta deklaracija je poudarila, da je zločine totalitarnih režimov potrebno obsoditi ne glede na njih tip in ideologijo. Poljski pravosodni minister je ob tem dejal, da deklaracija EU držav poudarja, da moramo storiti vse, da se prepreči oživitev totalitarnih režimov na evropskih tleh. Velja omeniti tudi izjavo Vivian Reding, takratne evropske komisarke za pravosodje, da totalitarni režimi negirajo človekove pravice, kršijo osnovne pravice naših družb, zgrajenih na demokraciji in spoštovanju načel pravne države … in da si vsaka žrtev katerega koli totalitarnega režima zasluži enako dostojanstvo, pravico, spomin in priznanje vseh nas. Velja pritegniti nekdanjemu češkemu zunanjemu ministru Schwarzenbergu, da se mora vse totalitarne režime obravnavati na podlagi enakih standardov.

 

V okviru svojega predsedovanja EU je Estonija 23. avgusta 2017 poleg tradicionalnega srečanja pravosodnih ministrov podobno pripravila še vrsto drugih spominskih prireditev.

 

 

Karikatura iz ameriškega tiska, ki izpostavlja dvorjenje dveh zločinskih sistemov na račun svobodne Evrope.

 

 

***

 

Bliža se drugo slovensko predsedovanje EU in to v drugi polovici leta 2021. Sovpada torej z avgustovskim dnevom spomina oziroma Dnevom črnega traku, kot ga nekateri imenujejo. Priprave na predsedovanje so že v teku, pripravlja se tudi skupni program tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Prav bi bilo, da se v času, ko se oživljajo razne ideje iz prve polovice prejšnjega stoletja, ko se tudi na evropskih tleh krepijo avtoritarne tendence, v omenjen program ustrezno vključijo tudi prireditve ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

 

Program predsedovanja mora seveda biti prvenstveno usmerjen v prihodnost. Vendar brez pravilnega ovrednotenja preteklosti ni prave prihodnosti. V času prvega predsedovanja Slovenije EU je bila aprila 2008 organizirana javna razprava o zločinih s strani totalitarnih režimov, ki je pomembno vplivala na kasnejše odločitve EU. Slovenska vlada je (podobno kot pred tem vrsta drugih držav) leta 2012 tudi sprejela resolucijo, s katero je 23. avgust proglasila za Evropski dan spomina žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Kljub temu pa smo v Sloveniji običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej (s čemer načeloma seveda ni nič narobe). Moti pa, da smo med bolj tihimi, ko gre za obsodbo zločinov komunizma bodisi v njegovi zibelki bodisi v drugih državah, ali pa na naših tleh med II. svetovno vojno, neposredno po njej, pa tudi hudih kršitev človekovih pravic v času vse do začetka 90 let prejšnjega stoletja oziroma njegovega propada.

 

Za razliko od Nemcev, ki so z nacizmom odločno obračunali in ga postavili tja, kamor sodi, pa ne tako majhen del Slovencev tega glede komunizma ni storil do dandanes. Kot da je treba ločiti med slabimi in dobrimi totalitarizmi. Zločini prvih ne zastarajo in spomin na njihove žrtve se neguje, na zločine drugih pa se skuša pozabiti in storilce pusti pri miru. Tako eni kot drugi pa so prekršili osnovne določbe mednarodnega prava oziroma osnovne civilizacijske norme. In naša ustava Slovenijo v prvem členu označuje kot demokratično republiko in v drugem kot pravno državo.

 

Dr. Božo Cerar je diplomat in veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,394
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,254
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,655
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,924
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,599
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,356
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,071
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,206
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 923
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 828