Komentar

Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo

Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju.

15.06.2019 23:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   postgravitacijska umetnost   Moskva   Kandinski   glasba   barve   Arnold Schönberg   Anton Ažbe

Foto: guggenheim.org

Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet.

Pred dvema letoma sem na portalu+ zapisal v kontekstu komentarja o umetni inteligenci, da ne morem na noben način pristati na združevalno besedo transhumanizem, kvečjemu na besedno zaporedje anarho-trans-humanizem, oziroma da je pred menoj beseda, ki je sploh še ne poznam! V teh dveh letih se nam je natančno izostrila slika retrogardistično kapitalistične idologije; sploh z nastopom ameriške diktature digitalnih totalitaristov. Od takrat pa vse do današnjega dne iščem to neznano besedo, ki naj bi mi končno, finalistično prepletla Noordung mit s procesom združevanja znanosti in umetnosti. Ta beseda ne sme biti na noben način v nasprotju z obrazom človeškega duha, istočasno pa si želim, da je skladna z izvorno idejo kozmistične filozofije Fjodorova.

 

Če sta umetnost in znanost, naivno povedano, dve očesi istega obraza, kot piše na grafitu na Metelkovi, potem je slika Vasilija Vasiljeviča Kandinskega Kompozicija 8 eden od mogožnih obrazov kozmističnega duha. Mogoče pa bom ravno skozi sliko Kompozicija 8 v naslednjih mesecih zgostil ves moj pojmovni aparat v eno samo besedo! To se mi je že štirikrat zgodilo v preteklih desetletjih. Zakaj se mi ne bi še petič? Prvič pri mojih sedemnajstih letih prek slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega V modro, ki je postala desetletje kasneje osrednja ikona Krst pod Triglavom. Ravno sekvenca V modro me je akcelerirala (pospešila) v postgravitacijsko umetnost. Druga akceleracija se mi je zgodila leta 1989 s smrtjo igralke Deane Demšar v predstavi Krst pod Triglavom, tretja z briljantno Dunjo Zupančič leta 1995, četrta pa z nastopom sijajnega Mihe Turšiča leta 2005. Tako je, pred nami je že leto 2025.

 

 

***

 

Pred dvema urama sem pristal v Moskvi na letališču Šeremetjevo. Že vem kaj si bom v naslednjih dneh poleg obveznosti, ki jih imam v Zvezdnem mestu in Malem Jaroslavcu, ogledal v Moskvi. Predvsem si bom šel stotič ogledaT stalno razstavo v novi Tretjakovski galeriji s posebnim pogledom na delo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega (1866-1944). Povod in vzrok istočasno: v Moskvo sem priletel prek Beograda, kjer sem predaval na konferenci z naslovom Creative Blackslash v Kulturnem centru Beograd (v organziaciji Turčije in Evropske unije). V trenutku, ko sem vstopil v mojo beograjsko hotelsko sobo, sem se na glas zasmejal. Na zidu je visela kopija slike Vasilija Vasiljeviča Kandinskega z naslovom Kompozicija 8. Takoj sem vedel, da jo bom komentiral. Seveda ne kopije, te so na svetu samo zato, da nas opozorjajo, da nekje obstajajo shranjeni originali. Komentiral bom original slike - Komopozicija 8 iz leta 1923, ki se po svojem pomenu približuje Supremusu 56, Črnemu kvadratu, V modro in Informatrixu. Vsekakor je to slika, ki je največkrat reproducirana abstraktna umetnina v XX. stoletju. Danes je slika v lasti muzeja Guggenheim v New Yorku.

 

Moja majhna skrivnost: ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še preden pride v sobo hotelsko osebje, jih obesim nazaj, da se ne bi preveč vznemirjali okrog tega. Sliko oziroma kopijo Vasilija Vasiljeviča Kandinskega sem si postavil pred TV ekran in sem jo sredi noči ure in ure gledal. V teh skoraj treh letih, odkar komentiram umetnost na portalu+, nisem še nikoli premišljeval o umetnosti Vasilija Vasiljeviča Kandinskega, kar je zelo nenavadno glede na to, kakšen pomen imajo v mojem življenju. S sliko V modro sem na ontološki način povezan, Komopozicija 8 pa je v mojem življenu od nekdaj vademekumsko prisotna.

 

Obe sliki povezuje astralni krog Kandinskega. Bralec, lepo te prosim, da ne povezuješ besede astralno z astrologijo, temveč z astronomijo. Astro - zvezda - sonce. Upam, da nisem koga s to pripombo prizadel. Toda to dejstvo je zelo pomembno. Na noben način si ne želim nobenega povezovanja z ezoteričnimi asocijacijami. Postgravitacijska umetnost gradi svojo dramo kozmosa z najčistejšo svetlobo razsvetljenstva. Gradi jo z barvami:

 

Barve so vedno v ospredju človeške drame. Svetloba oziroma barvni spekter so temeljna substanca organiziranja kozmične prisotnosti. S eksplozijo sončne svetlobe, s fotoni organiziramo barve in dogodke. To je odnos čistih oblik, ki s svojimi sklopi proizvajajo občutenje univerzalnih in kompleksnih struktur. V umetnini so nameščena popolnoma nova periodična stanja "kozmičnega prostorskega zgočanja in širjenja, približevanja in/ali oddaljevanja. Obrnjena perspektiva določa elektroorganizme svetlobe, zvočnost in toploto". V umetnino vstopamo iz vizualnega v avdio prostor in iz avdio prostora v vizualno vesolje. Umetnina zajema podatke iz organiziranega spomina, ki nam omogoča mišljenje v astronomskem prostoru. Omogoča nam astronomsko branje. Sproža prehajanje barve v zvezdni jezik! S sliko soobčutimo kozmično rasežnost posamične individualnosti. Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak posamičen človek ima svojo svetlobo, svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo.

 

Beseda tedna: sinestezija. Soobčutje, doživljanje predstav kakega čutnega območja z zaznavami drugih čutnih območij.

 

Beseda sinestezija ne more bolj opisati tistega, kar gledamo pri vizualizaciji Kandinskega. To je notranji svet geometričnih pokrajin, geometričnih oblik, krogov in trikotnikov, okrog katerih se oblikujejo bravni siji, geometrični siji, ki nam dokazujejo, da materija sije sredi univerzuma. V prvem koraku je svetloba sama postgravitacijska sila slike Kompozicija 8. Ta odraža tudi suprematistične in celo konstruktivistične vplive. Če sprožite iz dvodimezionalnosti trodimenzionalen pogled, lahko vidite teraformativno arhitekturo, lahko pa tudi vesoljsko arhitekturo.

 

Za vizualizacijo Vasilja Vasiljeviča Kandinskega je pomembna atonalna glasba Arnolda Schönberga, ki je s svojo glasbo dokončno razstavil harmoničnost. Leta 1911 ga je Kandinski poslušal v Münchnu, kar je bilo tako intenzivno, da je Kandinskega spodbudilo k teoretičnemu premisleku o povezavovanju različnih zvrsti v združeno umetnino. Kadinski se je začel posvečati barvi kot emancipatorni sili, povezani z zvokom. Posamična barva je tako postala predmet opazovanja in obravnavanja. Tako kot je Schönberg nabijal po konvenciji, tako je Kandinski s svojo občutljivostjo osmišljal barvo in geometrijo samo na sebi. Z barvno določitvijo univerzuma je Kandinski ozvočil svet. Kandinski uglašuje barvne odnose, harmonizira jih. Na drugem mestu pa jih nesramno preskakuje. Iz geometrične oblike v drugo geometrično obliko. Geometrizira jih, abstrakcionira jih. Usklajevanje barvnih elementov je ena od osrednjih nalog njegovega umetniškega genija. Umetnost pripada duhovnemu življenju. Umetnost je posebne vrste gibanje, ki se dinamizira predvsem iz lastnih metafizičnih izkušenj, polni se z mislimi in lastnimi nameni. Vzporedno pa je vspostavil jezik barve, podobno kot Goethe. Kandinski spodbuja združitev vseh zvrsti umetnosti v čezumetnost. Vse to je sprožila tudi šola Bauhaus, kjer je predaval. Ne morem, če se že nahajam v Moskvi, da ne poudarim pomembnega dejstva, da je bil pedagog Vasilija Vasiljeviča Kandinskega in Kuzme Petrova Vodkina naš slikar Anton Ažbe

 

Prepričan sem, da je ravno sinestetična sila tista, ki mi bo izoblikovala združevalno besedo, ki mi v tem trenutku pomeni največ. Iščem jo v prostorih, ki gradijo čezčloveka. To je tam, kjer sploh ni več besede človeka, tam, kjer je seštevek več kot človek (more than human), več kot barva (more than colour). Toda dejstvo je, da nič ne more biti večje od svetlobe. Na tem mestu bi mi katoliški metafiziki zdušno potrdili, da imam prav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489