Razkrivamo

Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz sežganega. Gre za izbor literarnih del, ki ga je iz treh temeljnih avtobiografskih Zupanovih del, in sicer Menueta za kitaroLevitana in Komedije človeškega tkiva sestavil in uredil Aleksander Zorn. To je moderno, aktualno, emocionalno in svetovno nazorsko atraktivno, trajno pisanje, ugotavlja urednik. Vitomil Zupan je za svoje delo prejel Župančičevo in Prešernovo nagrado. Lahko ga uvrstimo med najvidnejše slovenske pisatelje in dramatike 20. stoletja.

16.06.2019 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Vitomil Zupan   Obraz sežganega   Beletrina   zapor   joga   Dostojevski   Platon   Peter Abelard

Jesen se je napovedala s tednom hladnega deževja. Zavedal sem se, da je bilo to prvo poletje v ječi, ki si ga nisem ustvaril iz nič. Pretvorba enega nagona v drugega je torej kazala prve posledice, iz ječe sem napravil novo realnost, ki se je izmaknila jetniški psihozi, in nadomestil sem koprnenje po izgubljenem in nedosežnem — s koprnenjem po novih dognanjih, ki niso vezana na okolje. Ni bilo več skrčene in omejene dejavnosti, ki je značilna za arest — vžgal sem v sebi podvojeno, postoterjeno dejavnost. Prebral sem vrsto zapiskov dolgoletnih jetnikov, od Petra Abelarda (apokrifne?), do Silvia Pelica, Gramscija in Nehruja, vsi so bolehali zaradi enakih psihoz, zaradi bega v preteklost, zaradi omejene dejavnosti. Bral sem zapiske nekega Petra Moene, Norvežana, se mi zdi, ki je umrl v gestapovskih ječah, v ventilator je skril svoje zapiske, bili so prežeti z grozo (našli so jih po vojni). Ponovno sem pregledal Dostojevskega Zapiske iz katorge, mrtvega doma. Za primerjavo. Ni najhujši odvzem prostosti, ne slabo življenje v slabih ječah — najbolj boli človeka on sam, ker njegovi nagoni delajo neokrnjeno, porajajo čustva v množicah — ta pa nimajo ventilov in začno gniti v človeku.

 

Skrbelo me je samo, ali ne grem predaleč, ali se nisem spustil v preveč tvegan poskus; kakšne zdaj še neznane nevarnosti preže name? Ko je spet posijalo sonce, sem gledal skozi okno. Na senožeti so spravljali seno, iz kopic so ga razmetavali po travniku, da bi se osušilo, zraven je delalo tudi nekaj žensk. Od daleč se mi je ena zdela lepo raščena, nekoliko obla. Spreletelo me je, da se moram preizkusiti. Preklopil sem z nagona, ki me je izžigal v delu, na stari, dobro znani nagon, ki izžiga z mesenim poželenjem. Sledil sem njenim gibom, pobožal sem jo pod obleko, začel sem jo slačiti in se igrati z njo ... dehteča koža, voljno meso, gladkost na površini in čvrstost v oblini ... po stegnih sem prišel do dlak ... duh po spolu ... njen zamolkli, nekoliko proseči glas, rdečica v licih, rahla meglica čez oči. ... Z muko, ki me je elektrizirala, mi je potegnilo klinca v dolžino in debelino, hlače so se napele, zabolelo me je v možganih, suženj temin je hotel dvigniti glavo, pomagal sem mu z roko v žepu. In tedaj je Stopila predme formula, s katero sem skušal definirati Dickensovo Povest o dveh mestih s štirimi znaki ... in teorija, po kateri sem prišel na sistem ustvarjanja meril za človeška dejanja (od uboja žandarja do umetniškega dela). Sladkost spolnosti se je mešala s privlačnostjo analiz na tisočerih straneh mojih listov in zvezkov. Cilj, posedovati žensko telo, se je paril s ciljem, iznajti najvišji inštrument za dvig človekovega nivoja. Telesna želja po ploditvi se je prelivala z družbeno željo po oploditvi misli.

 

Nage ženske prsi in mehke dlake, ki so tekle v tanki črti od popka navzdol in se izlile v trikotnik med napetimi stegni ... in nova spoznavna teorija ... zakonitosti čustvenih izhodišč ... njene oble, čvrste ritnice ... duh po koži, senu in konjih ... teorija o subverzivnem delovanju zatrtega čustva ... nagnil sem nago dekle naprej ... porinil sem ji ga globoko v vroče telo ... v mokro, tesno nožnico ... spreletelo me je po hrbtu, srh, šinilo je v možgane ko val oljnate tekočine ... ženska pa se je spremenila v risbo možganskih polj iz mojega zvezka... in že je prišlo do ejakulacije, izpraznitev možganov, rdeče pege v očeh ... Menda sem zastokal, obrnil sem se, samo profesor je za hip dvignil glavo iznad knjige ... moral sem sesti. Profesor je mirno pripomnil: Vidite, to je od tega, ker preveč kadite. Občutil sem veliko živčno in duševno stisko.

 

Verniki v takem primeru vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: Jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!

 

Bral sem indijsko Pesem ustvaritve. "Tedaj ni bilo ne obstoječega, ne neobstoječega ... Kaj je bilo skrito, in kje? Ali je bila tu voda, neizmerne vodne globine? ... Smrti ni bilo, niti česa nesmrtnega ... Bila je tema.. . Vse je bilo nerazločen kaos.. . Potem se je najprej rodila želja ..." Beležil sem si odlomke iz Upanišad: "Zakaj človekov duh nima počitka?" "Zakaj, in s kakšnim ciljem teče voda in niti za trenutek ne more ustaviti svojega toka?" V Aitereya Brahmana je himna o neskončnem potovanju, ki ga moramo napraviti, in vsak stih se konča z refrenom "Caraivati, čaraivati""zato, popotnik, potuj dalje, potuj dalje!"

 

Jesen je dozorevala. Iz debele megle se je izvil malodušen, megličast in celo vetroven dan. V vetrovnih dneh se poveča število samomorilcev. Ob petih popoldne je veter minil. Sprehod na prašnem dvorišču. Hlad v senci. Modre roke, razpokana koža. Sonce pada le v en kot dvorišča. Krožimo kot Platonove sence iz teme v svetlobo. Nekje zunaj zavija pes. Trgovec, ki se mi je priključil, sanja o lovski poti skozi gozd, s puško in psom.

 

Marsikdo hodi molče, vse sanje je trdno zaprl vase. Prst na njivi je najbrž že zelo hladna. Vesoljni prostor nad nepremičnimi, podolgovatimi oblaki je ta dan brez čudovitih skrivnosti. Preteklost in prihodnost ležita v nas kakor zviti živalci. Sanje o prihodnosti in resničnost okolja se bijeta in se ne moreta uravnovesiti, eno izključuje drugo. Trgovec govori o tem, kaj bi lahko užil, pa ni, ker ga je gnala želja po gospodarskem uspehu; imel bi lahko pet avtomobilov in livrirane šoferje, najlepše ženske in veselo življenje, on pa je hodil po svetu kot revež in delal načrte za razširitev svojega podjetja. S seboj je jemal salamo, kupoval je kruh, stanoval je v najcenejših hotelih, pojedel tu in tam kaj toplega in računal, računal ...

 

Potem so prišli in mu vse vzeli ... še glavo je komaj odnesel ...

 

Eden mislecev joge, Auribondo Ghoze, pravi: "Radža-joga izhaja iz teh opazovanj in izkušenj: da se naši notranji elementi, kombinacije, funkcije, sile, lahko razdvoje ali razpuste, da se lahko znova spoje za novo, prej nemogočo rabo ali da se lahko pretvorijo in preobrnejo v neko novo občo sintezo po urejenih notranjih procesih." Joga je metoda za vajo telesa in duha, bolj kot vaje so to — položaji, imenovani asana, ki osvežujejo telo in ga umirijo. Temelj joge je psihološka supozicija, da človek z določeno duhovno vajo doseže višjo stopnjo zavesti. Znani pisec vrste knjig o defenzivnih azijskih veščinah, Bruce Tegner, priporoča v svoj knjižici Karate (bral sem jo pred kratkim) jogijske dihalne vaje, ki so navadno potrebne za duhovno koncentracijo, naposled pa duh lahko prevzame popolno nadzorstvo nad telesom. Redno prakticiranje joge lahko privede do presenetljivih dosežkov. Pri treningu Ki-ja je bistveno vzgojiti v sebi potrpežljivost in samodisciplino. Karate ni samo šport, to je kompletni način življenja: izgradnja duha, vaja brez prestanka, dieta in samoobvladanje do neslutenih višin. Vsaka agresivnost je izključena, ker slabi samoobvladanje.

 

"Zmagajo lahko samo tisti, ki verujejo, da so sposobni zmage."

 

Potreba po napadalnosti bo prešla, brž ko boste dobili zaupanje vase, v svojo sposobnost, da lahko poskrbite zase v kateri koli situaciji. Potrpežljivost ni pasivna, nasprotno, zelo aktivna je, saj je sama koncentrirana notranja moč.

 

Jogi (ali Kristus) se odpove vsaki omami, vsaki strasti, zatre v sebi "tostranske" nagone in sprosti notranjo moč duha. Docela spremeni svoje življenje, zasužnji svoje telo in vzpostavi višjo stopnjo zavesti, razpusti nekatere elemente v sebi in jih pretvori ali preobrne v novo sintezo. Pot te smeri pelje samo naprej in naprej, nobene vrnitve ne more biti, nobenega stranskega koraka.

 

Da, da, zato je tako nevarno preključevanje pri človeku, ki se noče odpovedati svoji ploditveni sili, ki se brez strasti, brez omame, brez pozabe duha — ne more uveljaviti. Najprej jezdi duh-človek konja-telo, potem konj jezdi na jezdecu, pa spet obratno. Na prehodih nastanejo kratki stiki.

 

Tako sem prišel do razpotja Buridanovega osla, ki ima na desni enako velik šop sena kakor na levi, in ker se ne more odločiti, pogine od lakote. Kardinal Mazarin je mrtev — kardinal Mazarin je živ: tretje možnosti ne more biti, pravi Voltaire. Izsiliti tretjo možnost? Bomo videli. Budistični menihi, ki so slikali freske v Ajanti, so živeli daleč od žena, ki jih po nauku niti pogledati niso smeli, ker so tako nevarne, pa so naslikali množico lepih žena, stoječih, sedečih, hodečih, pri lepotičenju... Levitan je — docela svet in v stanju višje zavesti — spolno občeval z žensko na senožeti, ki se ji ni smel niti približati.

 

In ni se podrl njegov svet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.809
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.672
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.481
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074