Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila. Na portalu+ bomo v prihodnjih dveh mesecih objavljali odlomke iz te sijajne knjige.

21.06.2019 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   interjvju   Ratzinger   VOS   Leszek Kołakowski

Fotomontaža: portal+

Ratzinger je dejal, da komunizem ni samo filozofska zmota ali ekonomska iluzija, temveč tudi "intelektualni škandal stoletja".

Septembra 1943 je kapitulirala Italija: kako ste spremljali odhod Italijanov?

 

Po eni strani oddih, po drugi tesnoba, saj smo z nemško zasedbo prišli z dežja pod kap. Zbal sem se, da se bo začelo preiskovanje prebivalstva, ki se je po nemški zasedbi Štajerske zateklo v italijansko cono. Toda Nemčija takrat kljub še vedno kakšnemu zmagovitemu vojaškemu pohodu ni bila več vojaška velesila iz leta 1941, imela je druge probleme ... Človek je čudno bitje: tudi v najbolj nevarnih časih se navadi na nenormalnost, začne živeti neko "virtualno normalnost". V mojem primeru je to pomenilo, da sem se s svojim pisanjem umaknil iz dobesedno krvave resničnosti, po drugi strani pa sem se spuščal v podvige, katerih nevarnosti sem se zavedal šele leta pozneje. Prijatelj Andrej Krečič Andy – prav tako begunec iz Maribora, je že v začetku leta 1944, sredi vojne, stopil v stik z angleškimi vojnimi ujetniki, zaprtimi v taboriščih na avstrijskem Koroškem, in tako se je začelo neko novo poglavje v mojem življenju.

 

 

Leta 1944 ste od Zimske pomoči odšli v službo k Pokrajinski upravi: kako ste prišli do te službe in kakšno delo ste opravljali?

 

Ko je Velikonja zbolel in je bilo rečeno, da se ne bo mogel več vrniti na delo, sem se zaposlil na Tiskovnem uradu Pokrajinske uprave. Tam nas je bilo kakšnih pet ali šest "cenzorjev". Brati je bilo treba dnevno časopisje in paziti, da se ne bi kje morda vpletla kakšna propartizanska propaganda, jaz sem v glavnem prebiral izvirna in prevedena leposlovna besedila, ki naj bi izšla. Zanimivo bi bilo pregledati, koliko slovenskih knjig letno se je tiskalo pred vojno in koliko jih je bilo natisnjenih v Ljubljanski pokrajini med vojno [1]. Ne vem, ali me občutek ne vara, vsaj vsak tretji, četrti dan sem moral prebrati nov rokopis ... Čeprav, kot rečeno, nisem razumel, v kaj se pravzaprav podajam z vzpostavljanjem stikov z zavezniškimi vojnimi ujetniki v Avstriji, sem vedel, da taka "uradna služba" pomeni najboljše kritje, kamuflažo.

 

 

Kako ste spremljali strašne medvojne dogodke po Ljubljani, likvidacije VOS pa uničenje Grčaric, Turjaka, Grahovega?

 

Sam se nisem pridružil domobrancem, čeprav me je zaradi bratov tja vleklo. Vedel pa sem, kako stvari stojijo, čeprav so med sošolci, ki so želeli in pozneje nekateri tudi odšli med partizane, bili tudi resnični narodnjaki. Sicer pa – kdo ni bil za upor proti okupatorjem! Toda že ob prvih vosovskih pobojih si zaslutil, da se v ozadju dogaja nekaj povsem drugega. Čez čas je prišlo do likvidacij mojih sošolcev, Pavčiča, Mravljeta, o katerih si dobro vedel, kdo so in kaj mislijo, nazadnje še smrt Jaroslava Kiklja, ki so ga vosovci ubili pred mojimi očmi na Streliški ulici. Dan za tem so po šoli kazali njegovo fotografijo v italijanski vojaški obleki, kot izdajalca, a se je na prvi pogled videlo, da gre za fotomontažo. Slabo fotomontažo. Obraz osvetljen z leve, obleka z desne. Skoraj tako kakor sama smrt tega čistega Slovenca me je pretresla ta laž. Desetletja pozneje je Ratzinger dejal, da komunizem ni samo filozofska zmota ali ekonomska iluzija, temveč tudi "intelektualni škandal stoletja". Že takrat smo čutili, kar je leta pozneje izjavil marksistični filozof Leszek Kołakowski, da je laž nesmrtna duša komunizma.

 

Ob zločinu na Streliški ulici sem otrpnil od strahu. Bil teroriziran. Nisem še razumel, da je prav to tisto, kar je partija z likvidacijami hotela doseči. V grozi sem stekel k Finžgarju. Čeprav sem slutil, da simpatizira z OF, sem se stresel, ko mi je, potem ko je nekaj trenutkov molčal, dejal: "Simčič, nekaj ti bom povedal. Če velja, da kar Bog stori, vse prav stori, velja tudi, da kar Bog dopusti, vse prav dopusti." V tistem hipu sva se razšla, čeprav sem kasneje še govoril z njim. Od njega sem stekel k Janezu Logarju, voditelju literarnega krožka. Ni dejal besede, toda, če sem jaz bil prestrašen, je bil on vidno pretresen. Ne vem, zakaj sem ob njegovem molku začutil, da tudi on česa takega ni pričakoval. Vsekakor je ta strah – teror – vztrajal v meni tudi še leta v tujini, ne le do konca vojne. Ni čudno, da je po likvidacijah v ljudeh, najsi vernih ali nevernih, katerih življenje je teklo v skladu s splošno priznanimi moralnimi vrednotami, zavladal strah. Govorili so, da petinsedemdeset odstotkov Ljubljane zagovarja likvidacije VOS in opravičuje zločine. "Je že kaj naredil!" je bila dnevna parola. Nihče ni preverjal ozadij, kot da bi nevidna tekočina v nekaj mesecih sprala možgane, uničila razsodnost. Naša liberalna, celo svobodomiselna inteligenca in tudi del krščanske socialistične sta takrat izgubili glavo. Dejstvo! Kakor je dejstvo, da to – razen kakšne častne izjeme – tudi še danes le redki priznavajo. Ko sem sošolca, simpatizerja OF, baje je čez leta kot partizan padel na Primorskem, vprašal, ali ne vidi, da gre pri Kikljevi fotografiji za fotomontažo, mi je samo šepnil: "Ti, pazi se! Da se tudi tebi kaj ne zgodi!" Kaj naj bi storil? Ga šel javit policiji? 

 

Tiste dni sem prvič začutil, da se dogaja nekaj dotlej povsem nedoumljivega, se spraševal, kakor se še danes, kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo. In to do take mere! Da naposled pride do tega, kar Justin Stanovnik formulira kot "izstop iz civilizacije".

 

 

Ali ste bili spričo ostrine, v kateri so potekali sočasni dogodki po Ljubljani in drugod, bržkone nazorsko in politično že opredeljeni glede polarizacije, ki je potekala med Slovenci?

 

Že dolgo pred umorom Jaroslava Kiklja sem slutil, da se za OF skriva partija. O komunizmu pa je vsakdo, da je le znal brati, že leta vedel, kaj v resnici prinaša. Dovolj je prebirati tedanje časopise, ne samo Slovenca, temveč tudi liberalno Jutro, da vidiš, kako smo bili že leta dobro informirani o dogajanju v Sovjetski zvezi. Vendar sem se povsem streznil šele ob partizanskih pobojih po deželi. Pobijali so ljudi, kdaj cele družine, torej celo otroke – spomnim se samo poboja celotne Mavsarjeve družine.

 

Šele pred kratkim sem v Zgodovini slovenskega slovstva, ki jo je uredil Lino Legiša, napisal pa Viktor Smolej, bral, da sem se kot begunec pred Nemci iz Maribora zatekel v Ljubljano in v bil krogu dominsvetovcev med nasprotniki OF, a da v svojih literarnih delih nisem bil napadalen. Kakor sem že dejal: kdo ob okupaciji Slovenije ni bil proti okupatorjem, kdo ne za kakšno osvobodilno organizacijo? Danes tudi že točno vemo, koliko protiokupatorskih formacij je nastalo takoj ob zasedbi naših ozemelj pa tudi kak odnos do njih je takoj zavzela OF. Ni želela le prednosti pred drugimi – hotela je ekskluzivnost. Prav zato se je tudi mnogo ljudi od OF odvrnilo. Članki, brošure so razkrinkavale ozadje OF, in če ta že sama ni bila, kakor je dejal Stanko Majcen svoji ženi, "satanizem", so mnogi sčasoma začeli sumiti, nanjo gledati kritično. Kakšen je moj pogled nanjo, sem po skoraj pol stoletja življenja v eksilu povedal v "Tržaškem intervjuju":

 

"Ni bilo treba biti otrok družine, ki je bežala iz Italije pred fašizmom, dvajset let pozneje bila od Nemcev izseljena itn., da so se ti prikazali najprej madeži na OF in potem kmalu vsa zakrita resnica."

 

 

Kmalu sem lahko začutil, da gre za nekaj nemoralnega, da gre za zločine in da je – kakor je dejal Majcnov "Vanja" v krvavi komediji Revolucija"hoteti z zločinom doseči višjo moralo – himera"!

 

 

Ali me sme zanimati, kako, v kakšnih okoliščinah se je domobrancem pridružil vaš brat Mirko?

 

Takrat se je veliko sinov primorskih beguncev, ki so se po prvi svetovni vojni umaknili iz Italije, vrnilo na Primorsko med domobrance oziroma, kakor so se tam imenovali, Primorske stražarje. Brat je bil mnenja, da je treba na Primorskem najprej oživiti slovenske šole, "pa čeprav s hudičevo pomočjo", mislil je na nemško. Hodil je po okoliških krajih, nekoč na Tolminskem padel v partizansko zasedo in bil ubit. Pokopali smo ga v Trstu. [2]

 

______________________

(1)  Že samo v Slovenčevi knjižnici je vsakih deset dni izšla nova cenena knjiga, in to v nakladi 10.000 izvodov; Jalnov Ovčar Marko je menda izšel v 40.000 izvodih. Šlo je za slovenska izvirna dela, predvsem pa za prevode iz tujih literatur. Kasneje so tudi pri Jutru začeli izdajati serijo Dobra knjiga.

 

(2) Podrobneje o tem v intervjuju ob petindvajsetletnici slovenske države: "Čudna apatija je legla na slovensko dušo", Večer, julij 2016.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
1
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,588
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,437
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,235
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,662
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,869
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,377
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,158
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,523
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,258
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,206