Komentar

Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav. Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

23.06.2019 21:09
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   Jugoslavija   hladna vojna   Vaclav Havel   Lech Walesa   Mihail Gorbačov   Beograd   Berlinski zid   Avstrija   Italija   Informbiro   Furlanija Julijska krajina   Sovjetska zveza

Foto: Joco Žnidaršič / Delo

Večstrankarski sistem in majniška deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

Praznični čas narekuje pritrjevanje in konstruktivnost, torej bom začel z opazko, ki ji je po vsej priliki mogoče pritrditi brez posebnega tveganja ali zadrževanja. Slovenija ni kot Ciper, Irska, Malta ali Velika Britanija. Slovenija ni niti Chios, Lampedusa, Lesbos ali Samos. Kljub temu, da je npr. v jugoslovanskih časih zbujala vtis posebnosti in drugačnosti; in kljub temu, da se takšen vtis, sicer v novi obliki, pojavlja tudi danes …, Slovenija ni otok. Otoki so običajno ozemlja, ki jih z vseh strani obdaja voda oz. morje. Naj mi bo dovoljena metafora v zvezi z morjem. Leta 1975 podpisana Helsinška sklepna listina je najprej v Pragi (1977), nato (1980) v Varšavi in tudi v Ljubljani - v prvem trenutku skoraj neopazno - sprožila pomisleke o socialističnem sistemu, recimo o smislu plovbe po morju socializma. Umetniki (kot Vaclav Havel), pristaniški delavci (kot Lech Wałęsa) pa avtorji Nove revije so spregovorili o brodolomu. V živahno razpravo sta posegla poljski papež in ameriški predsednik, proces pa je pospeševal tudi Mihail Gorbačov. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja bi Slovenijo lahko imenovali otok demokracije v jugoslovanskem morju groženj in sovraštva, glasnih, vendar majavih avtoritet, zmešnjav in bankrotov. Večstrankarski sistem in (majniška) deklaracija o narodni državi in demokraciji sta se v Sloveniji pojavila pred padcem Berlinskega zidu. V Sloveniji smo - prvi v Jugoslaviji - končali hladno vojno že leta 1989.

 

Slovenske pobude so v Zagrebu zbudile zanimanje, v drugih republikah skrb in strah, v Beogradu pa bes in klic k orožju. Tamkajšnji strategi, ki se leta 1991 niso mogli domisliti česa bolj izvirnega, so pred osemindvajsetimi leti posneli vzorce iz Münchna (1938) in iz Prage (1968), in začeli vojno s Slovenijo. To je bila z njihove strani vojna za nadaljevanje hladne vojne, s slovenske strani pa proti njej. Konec hladne vojne je pomenil spravo in mir - za vso Evropo. Slovenija je ujela korak z demokratičnimi procesi v Evropi. Sledili so osamosvojitev, slovenska ustava in mednarodno priznanje. Slovenska država je bila pripravljena za uporabo v začetku leta 1992. Takrat je Slovenijo - glede priznanja, ne pa tudi glede konca vojne z Beogradom - dohitela Hrvaška.

 

Med letoma 1990 in 2008, torej 18 let, so slovenske vlade vodili državniki, ki so se zavedali pomena narodne države in konca hladne vojne: Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in Janez Janša. V tem času so se zgodili plebiscit, uspešna vojaška obramba ozemlja in ustava. Vendar slovenske države ne bi bilo brez diplomacije in mednarodnega priznanja, ki so mu sledili referendum o članstvu (2003) in sprejem v EU in Nato (2004), odločitev o evru in vključitev v schengenski sistem (2007). To so bili zlati časi.

 

 

***

 

Sto let nazaj se je končala I. svetovna vojna, ki se je spominjamo s spoštovanjem in obžalovanjem. Letos označujemo stoto obletnico versajske konference ali - z drugimi besedami - stoto obletnico ločitve od Avstrije in italijanske okupacije tretjine Slovenije. Nato sta se dogodili in končali II. svetovna vojna in hladna vojna. Z Avstrijci smo dosegli spravo, z Italijani celo zavezništvo - da o drugih dveh sosednih državah, o Hrvatih in Madžarih ne govorimo. Pri nas se - po vsem videzu - rajši spominjamo konca II. svetovne vojne kot konca hladne vojne, ki je pomenil ugoden trenutek za osamosvojitev.

 

Ob tem bi dodal kratko opazko o življenju Slovencev v Furlaniji-Julijski Krajini. V zadnjem času doživljajo zaplete v zvezi z uresničevanjem svojih pravic, ki jih je leta 2001 uzakonila Italija v Zakonskih določilih za zaščito slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Leta 2001 je slovenska vlada priporočala in zagovarjala ta zakon pod budnim očesom slovenske manjšine, predvsem pa ob pomoči prijateljev v Rimu in v Evropski uniji. Enako bi svetoval aktualni vladi in aktualnemu zunanjemu ministru. Ne bo dovolj, da se pogovarja v Trstu; moral se bo potruditi do Rima.

 

Slovenija leži sredi obsežnega in pomembnega prostora, v katerem - razen občasnih prepirov in manjših incidentov - prevladujeta sodelovanje in prijateljstvo. To, da so tri od teh držav nekdanje socialistične države, dve pa tradicionalni postojanki kapitalizma, je važen podatek, ki govori o novih evropskih vrednotah, ki izvirajo iz konca hladne vojne. V času Jugoslavije ni bilo tako. Po nekaterih definicijah je bila Jugoslavija ena od držav, ki so se po II. svetovni vojni znašle za železno zaveso, zavračale kapitalizem, predvsem Nato, in branile pridobitve socializma in revolucionarne tradicije.

 

Jugoslavija je bila sprva mejna država socialističnega imperija pod vodstvom Sovjetske zveze. Pravzaprav nikoli, niti po Informbiroju (1948) niti po ustanovitvi neuvrščenega gibanja (1956) ni tvegala nezvestobe niti v razmerju do socializma niti do Sovjetske zveze, le uradna propaganda je ustvarjala vtis, da je - "kobajagi" - nekaj vmes. (Vmes med Vzhodom in Zahodom, med kapitalizmom in socializmom.) Jugoslavija je bila - če se spomnimo uradnih izjav - otok nepristranskosti in sredinskosti, miroljubnosti, mednarodne solidarnosti … v morju nedemokratičnih, bodisi desničarskih bodisi levičarskih režimov.

 

Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav, npr. držav V4 oz. članic povezave "treh morij" (Baltik, Jadran, Črno morje). Te države imajo nekaj zadržkov v zvezi s federalističnim konceptom Evropske unije in v zvezi s pešanjem odnosov z Združenimi državami Amerike oz. z Natom. Avstrijo in Italijo s temi državami povezuje zaskrbljenost zaradi migracij in nezadostne pozornosti, ki jo EU namenja varovanju svojih zunanjih meja.

 

 

***

 

28 let nazaj se je Slovenija uveljavila kot sestavni del velike, epohalne, kontinentalne spremembe po koncu hladne vojne. Kot sta po koncu druge svetovne vojne postali zaveznici Nemčija in Francija, so po koncu hladne vojne postali prijatelji srednji, vzhodni, zahodni, severni in južni Evropejci. Železna zavesa se je dvignila, in na prizorišču, ki je bilo nekoč postavljeno za njo, se je zgodilo veliko novega. Slovenija nima časa, da bi se vrnila h konceptoma "nekaj vmes" ali "otok demokracije". Še slabše bi bilo, ko bi se hladna vojna nadaljevala med nami samimi, znotraj samostojne države Slovenije. Vendar se zdi, da so privrženci in nasledniki nekdanjega (jugoslovanskega) režima sprejeli prekinitev ognja in premirje, ne pa tudi sprave in miru.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
14
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,385
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,463
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,645
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,244
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,113
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,435
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,056
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,098
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,102
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,086