Komentar

Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike

V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oziroma Natom ter poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje, schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času tudi pri Italiji. Slovenija nima nobene neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

03.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   diplomacija   Slovenija   zunanja politika   Thomas Luckmann   dosežki   MZZ   Mladike

Fotomontaža: portal+

Zunanji ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …).

1. Zlata leta slovenske in evropske demokracije. Pred letom 1990 je bil - kot ga prijazno imenuje teorija mednarodnih odnosov - v Jugoslaviji pa tudi drugod po Evropi čas idealizma. Thomas Luckmann je nekoč v zvezi s to izkušnjo govoril o kontra-faktičnosti. Svet je bil razdeljen na dva bloka, kar smo imenovali bipolarnost. Ob koncu hladne vojne je nastopil čas realizma, čas realističnega vrednotenja preteklosti in reševanja aktualnih problemov. Glede na prodor demokracije, ki ga je Fukuyama imenoval konec zgodovine, je nastal vtis enovitosti in unipolarnosti. Pred letom 2008 je slovenska zunanja politika kolikor toliko realistično in uspešno predstavljala/zastopala slovenske nacionalne interese, kot so bili definirani v začetku, npr. leta 1990. Res je, da so bile mednarodne okoliščine naklonjene uveljavljanju slovenskih in interesov drugih novih držav. Prelomno leto je bilo leto 2004, ko je osem novih - bivših socialističnih - držav (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija) vstopilo v EU, in ko so članstvu Nata prvim trem (Češka, Madžarska, Poljska) dodali še sedem držav (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija). To so bila zlata leta evropske demokracije. Po oceni ameriških analitikov se je konec tega srečnega obdobja približal okrog leta 2006. Po letu 2007 naj bi tudi v postkomunističnih državah prišlo do nazadovanja demokratičnih razmer, kot so nastale po koncu hladne vojne [1]. Kot pravita Robert Chesney in Danielle Citron, prihaja čas "postresnične" geopolitike [2]. Glede Slovenije še ni bila izrečena zadnja beseda. Žiga Turk recimo misli, da se slovenska politika vrti okrog prizadevanja za lepšo preteklost, kar bi lahko pomenilo vračanje k predresnični politiki. Morda gre za novo varianto idealizma?

 

2. Slovenski dosežki. Slovenija je od začetka gojila prijateljske stike z Avstrijo in Nemčijo (Mock, Genscher, Kohl …), nato jih je vztrajno širila. Leta 1992 je uspelo doseči potrditev Osimskih sporazumov kot sporazumov med Italijo in Slovenijo. Med letoma 1992 in 2008 sta bila slovenski zunanji minister oz. slovenski predsednik vlade petkrat (1992, 1998, 1999, 2002, 2006) v Beli hiši in enako pogosto v Moskvi; Slovenijo pa so obiskovali Clinton, Putin in Bush; Ivanov, Powell, Lavrov, Albrightova in Riceova. Po mednarodnem priznanju je slovenska diplomacija rešila nekaj zapletov z Italijo (1995, 2001), Vatikanom, Hrvaško (Drnovšek-Račan, ZERC - "Agreed Minutes" /2004/) in celo s Srbijo. Leta 1998 je postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Leta 2001 je podpisala dunajski sporazum o nasledstvu, leta 2005 je predsedovala OVSE, leta 2007 je prevzela evro in schengenski režim, leta 2008 je vodila Evropski svet. V času njenega predsedovanja je prišlo do razglasitve neodvisnosti Kosova in do mednarodnega priznanja njegove državnosti s strani velike večine članic EU.

 

3. Slovenske zunanjepolitične težave. Leta 2009 je bila Slovenija - potem, ko so njeni uradni predstavniki lahkomiselno izjavljali, da lahko zaustavijo članstvo Hrvaške v EU - izpostavljena pritiskom mednarodne skupnosti, naj vendar reši slovensko-hrvaško mejno vprašanje. Rezultat je bil Arbitražni sporazum, ki so ga od začetka, še posebej pa v letu razsodbe v Haagu, spremljale različne nevšečnosti, katerih povzročiteljici sta bili obe strani (izjava hrvaškega Sabora, da Sloveniji ne bo priznal pravice do neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem; ribiške zdrahe v Piranskem zalivu, Erjavčeve napovedi pozitivne razsodbe za Slovenijo, prisluškovanje Drenikovi in Sekolcu …). Po letu 2017 sta si slovenski vladi (Cerar, Šarec) zatiskali oči pred dejstvom, da je razsodba za Slovenijo neugodna, in kljub temu prosili Hrvaško, naj jo upošteva, češ da gre za sveto mednarodno pravo. Ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …). V zadnjem času je zunanja politika pošiljala neprimerne signale v zvezi z notranjepolitičnimi razmerami v srednjeevropskih državah, s katerimi bi se sicer morala povezovati zaradi skupnih nastopov v EU. Njene pritožbe proti Hrvaški (tudi zaradi strankarskih neskladnosti) niso imele učinka, sicer v EU ni bilo zaznati opaznih nastopov ali uspehov. Ljubljanska pobuda je bila s strani vlade zamolčana, nasploh pa je mogoče ugotoviti, da je Slovenija precej osamljena, kar poudarjajo najnovejši vladni oz. medijski poudarki o "otoku demokracije" v morju reakcionarnih in desničarskih režimov. Slovenska zunanja politika in diplomacija - tudi zaradi osebnih in personalnih pomanjkljivosti - ne spodbujata ravnanja, ki bi širilo krog prijateljskih držav in osebnosti.

 

4. Neopaznost, neprepoznavnost. V slovenski vladi in še posebej v MZZ primanjkuje strateških razprav in usmeritev (kot so bila v začetku mednarodno priznanje in članstvi v EU in Natu). Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oz. Natom; poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje/schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času pa tudi pri Italiji (minister Cerar naj bi bil predlagal skupno slovensko-italijansko nadziranje slovensko-italijanske meje). Slovenija nima nobenega neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

 

Dr. Dimitrij Rupel je dolgoletni zunanji minister Republike Slovenije.

 

________________

[1] Larry Diamond, Democracy Demotion - How the Freedom Agenda Fell Apart, Foreign Affairs, June 21, 2019: "For three decades beginning in the mid-1970s, the world experienced a remarkable expansion of democracy—the so-called third wave—with authoritarian regimes falling or reforming across the world. By 1993, a majority of states with populations over one million had become democracies. Levels of freedom, as measured by Freedom House, were steadily rising as well. In most years between 1991 and 2005, many more countries gained freedom than lost it. But around 2006, the forward momentum of democracy came to a halt. In every year since 2007, many more countries have seen their freedom decrease than have seen it increase, reversing the post–Cold War trend. The rule of law has taken a severe and sustained beating, particularly in Africa and the postcommunist states; civil liberties and electoral rights have also been declining."

 

[2] Robert ChesneyDanielle Citron, Deepfakes and the New Disinformation War - The Coming Age of Post-Truth Geopolitics, Foreign Affairs Today, June 22, 2019 (December 11, 2018). Članek govori o novih tehnologijah, s katerimi je mogoče ponarejati zgodovino, vplivati na volitve in npr. na sovražne odnose med državami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.210
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.904
03/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.937
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.278
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.918
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.949
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.201
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.069
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.680
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 975