Komentar

Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike

V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oziroma Natom ter poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje, schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času tudi pri Italiji. Slovenija nima nobene neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

03.07.2019 20:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   diplomacija   Slovenija   zunanja politika   Thomas Luckmann   dosežki   MZZ   Mladike

Fotomontaža: portal+

Zunanji ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …).

1. Zlata leta slovenske in evropske demokracije. Pred letom 1990 je bil - kot ga prijazno imenuje teorija mednarodnih odnosov - v Jugoslaviji pa tudi drugod po Evropi čas idealizma. Thomas Luckmann je nekoč v zvezi s to izkušnjo govoril o kontra-faktičnosti. Svet je bil razdeljen na dva bloka, kar smo imenovali bipolarnost. Ob koncu hladne vojne je nastopil čas realizma, čas realističnega vrednotenja preteklosti in reševanja aktualnih problemov. Glede na prodor demokracije, ki ga je Fukuyama imenoval konec zgodovine, je nastal vtis enovitosti in unipolarnosti. Pred letom 2008 je slovenska zunanja politika kolikor toliko realistično in uspešno predstavljala/zastopala slovenske nacionalne interese, kot so bili definirani v začetku, npr. leta 1990. Res je, da so bile mednarodne okoliščine naklonjene uveljavljanju slovenskih in interesov drugih novih držav. Prelomno leto je bilo leto 2004, ko je osem novih - bivših socialističnih - držav (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija) vstopilo v EU, in ko so članstvu Nata prvim trem (Češka, Madžarska, Poljska) dodali še sedem držav (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija). To so bila zlata leta evropske demokracije. Po oceni ameriških analitikov se je konec tega srečnega obdobja približal okrog leta 2006. Po letu 2007 naj bi tudi v postkomunističnih državah prišlo do nazadovanja demokratičnih razmer, kot so nastale po koncu hladne vojne [1]. Kot pravita Robert Chesney in Danielle Citron, prihaja čas "postresnične" geopolitike [2]. Glede Slovenije še ni bila izrečena zadnja beseda. Žiga Turk recimo misli, da se slovenska politika vrti okrog prizadevanja za lepšo preteklost, kar bi lahko pomenilo vračanje k predresnični politiki. Morda gre za novo varianto idealizma?

 

2. Slovenski dosežki. Slovenija je od začetka gojila prijateljske stike z Avstrijo in Nemčijo (Mock, Genscher, Kohl …), nato jih je vztrajno širila. Leta 1992 je uspelo doseči potrditev Osimskih sporazumov kot sporazumov med Italijo in Slovenijo. Med letoma 1992 in 2008 sta bila slovenski zunanji minister oz. slovenski predsednik vlade petkrat (1992, 1998, 1999, 2002, 2006) v Beli hiši in enako pogosto v Moskvi; Slovenijo pa so obiskovali Clinton, Putin in Bush; Ivanov, Powell, Lavrov, Albrightova in Riceova. Po mednarodnem priznanju je slovenska diplomacija rešila nekaj zapletov z Italijo (1995, 2001), Vatikanom, Hrvaško (Drnovšek-Račan, ZERC - "Agreed Minutes" /2004/) in celo s Srbijo. Leta 1998 je postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN. Leta 2001 je podpisala dunajski sporazum o nasledstvu, leta 2005 je predsedovala OVSE, leta 2007 je prevzela evro in schengenski režim, leta 2008 je vodila Evropski svet. V času njenega predsedovanja je prišlo do razglasitve neodvisnosti Kosova in do mednarodnega priznanja njegove državnosti s strani velike večine članic EU.

 

3. Slovenske zunanjepolitične težave. Leta 2009 je bila Slovenija - potem, ko so njeni uradni predstavniki lahkomiselno izjavljali, da lahko zaustavijo članstvo Hrvaške v EU - izpostavljena pritiskom mednarodne skupnosti, naj vendar reši slovensko-hrvaško mejno vprašanje. Rezultat je bil Arbitražni sporazum, ki so ga od začetka, še posebej pa v letu razsodbe v Haagu, spremljale različne nevšečnosti, katerih povzročiteljici sta bili obe strani (izjava hrvaškega Sabora, da Sloveniji ne bo priznal pravice do neposrednega teritorialnega stika z odprtim morjem; ribiške zdrahe v Piranskem zalivu, Erjavčeve napovedi pozitivne razsodbe za Slovenijo, prisluškovanje Drenikovi in Sekolcu …). Po letu 2017 sta si slovenski vladi (Cerar, Šarec) zatiskali oči pred dejstvom, da je razsodba za Slovenijo neugodna, in kljub temu prosili Hrvaško, naj jo upošteva, češ da gre za sveto mednarodno pravo. Ministri Žbogar, Erjavec in Cerar so botrovali nesporazumom v zvezi s prorusko zunanjepolitično usmeritvijo, predvsem pa z nesrečno kadrovsko politiko (neprimerna zasedba veleposlaniških položajev v Washingtonu, Berlinu, Bruslju, Zagrebu …). V zadnjem času je zunanja politika pošiljala neprimerne signale v zvezi z notranjepolitičnimi razmerami v srednjeevropskih državah, s katerimi bi se sicer morala povezovati zaradi skupnih nastopov v EU. Njene pritožbe proti Hrvaški (tudi zaradi strankarskih neskladnosti) niso imele učinka, sicer v EU ni bilo zaznati opaznih nastopov ali uspehov. Ljubljanska pobuda je bila s strani vlade zamolčana, nasploh pa je mogoče ugotoviti, da je Slovenija precej osamljena, kar poudarjajo najnovejši vladni oz. medijski poudarki o "otoku demokracije" v morju reakcionarnih in desničarskih režimov. Slovenska zunanja politika in diplomacija - tudi zaradi osebnih in personalnih pomanjkljivosti - ne spodbujata ravnanja, ki bi širilo krog prijateljskih držav in osebnosti.

 

4. Neopaznost, neprepoznavnost. V slovenski vladi in še posebej v MZZ primanjkuje strateških razprav in usmeritev (kot so bila v začetku mednarodno priznanje in članstvi v EU in Natu). Slovenci se najrajši ukvarjamo sami s sabo in s svojo preteklostjo. Poleg malomarne obrambne politike in pešanja odnosov z ZDA oz. Natom; poleg neopaznosti Slovenije v EU je za slovensko zunanjo politiko največji izziv problem migracij in vzdrževanje zunanje/schengenske meje EU. To vzdrževanje se zapleta pri Avstriji, v zadnjem času pa tudi pri Italiji (minister Cerar naj bi bil predlagal skupno slovensko-italijansko nadziranje slovensko-italijanske meje). Slovenija nima nobenega neodvisne in kompetentne analitične oz. svetovalne ustanove za področje zunanje politike.

 

Dr. Dimitrij Rupel je dolgoletni zunanji minister Republike Slovenije.

 

________________

[1] Larry Diamond, Democracy Demotion - How the Freedom Agenda Fell Apart, Foreign Affairs, June 21, 2019: "For three decades beginning in the mid-1970s, the world experienced a remarkable expansion of democracy—the so-called third wave—with authoritarian regimes falling or reforming across the world. By 1993, a majority of states with populations over one million had become democracies. Levels of freedom, as measured by Freedom House, were steadily rising as well. In most years between 1991 and 2005, many more countries gained freedom than lost it. But around 2006, the forward momentum of democracy came to a halt. In every year since 2007, many more countries have seen their freedom decrease than have seen it increase, reversing the post–Cold War trend. The rule of law has taken a severe and sustained beating, particularly in Africa and the postcommunist states; civil liberties and electoral rights have also been declining."

 

[2] Robert ChesneyDanielle Citron, Deepfakes and the New Disinformation War - The Coming Age of Post-Truth Geopolitics, Foreign Affairs Today, June 22, 2019 (December 11, 2018). Članek govori o novih tehnologijah, s katerimi je mogoče ponarejati zgodovino, vplivati na volitve in npr. na sovražne odnose med državami.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,846
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,107
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,306
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 959
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,196
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,086
08/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,078
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 999
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,025