Komentar

Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno

V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem unijskem neoliberalnem svetu stvari obravnavajo izmuzljivo dvolično in kako se spregleda tudi najbolj očitna dejstva, kadar to narekujejo vulgarni interesi velikih - kot je nemško-francoska naveza, ki se do sedaj res z ničimer ni proslavila, kvečjemu se je z marsičem krepko kompromitirala.

25.06.2019 22:30
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Briand-Kellogov pakt   EU   Slovenija   ZDA   vojna

Manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

Kako malo so lahko pomembni meddržavni sporazumi, kadar ne ustrezajo interesom velikih, ne kaže s svojimi slikovitimi potezami le predsednik Združenih držav, ampak zelo nazorno mnogo propadlih meddržavnih dogovorov kot npr. Briand- Kelloggov pakt, ki so ga 1928 v Parizu podpisale Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in nekaj manjših držav, kasneje pa je k paktu pristopilo še 63 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza. Ta pakt je določal, da je vsaka vojna, ki nima samoobrambnega značaja, prepovedana. Znano pa je, kakšen je bil nedolgo zatem razvoj vojnih konfliktov med podpisniki. Očitno so Italija, Nemčija, Japonska, Rusija in še mnoge druge države podpisovale pakt s figo v žepu, tako kot tudi mnoge druge konvencijske in pogodbene zaveze. Nemci so lažno prikazovali mnoge podatke o oboroževanju; njihova najbolj znana bojna ladja Bismarck naj bi imela uradno 36.000 ton, vendar pa ni bila po tonaži nič manjša od britanske Hood, ki je takrat uradno veljala za največjo bojno ladjo na svetu (50.000 ton).

 

Tisto, kar je v zvezi z drugo svetovno vojno mnogo premalo poudarjeno ali znano, pa je dejstvo, da so se Britanci dejansko sami bojevali z Nemci od 1. septembra 1939 vse do nemškega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, tj. le malo manj kot dve dolgi leti. Do vstopa ZDA v vojno je moralo preteči še pol leta. Nekaj pomoči za spopade v Afriki in Aziji je prišlo le od njihovih dominionov. Če malo poenostavim, so v teh dveh dolgih letih Britanci praktično sami porazili Italijane in vichyjevsko Francijo ter v vseh smereh blokirali Nemce z nevtralizacijo ogromnega Rommlovega ekspedicijskega korpusa v Severni Afriki ter nemško mornarico v Sredozemlju in na Atlantiku.

 

Angleški vojaški napori v teh prvih dveh letih, ko so bili osamljen boj z silami Osi (le z Japonsko kasneje, po 7. decembru 1941), so bili izjemni. Povsem na kratko jih ponazorimo z nekaj slikovitimi historičnimi podatki. Hitro pride do razsutja italijanske fronte v Afriki. Angleške motorizirane čete so prišle v Bengazi 1. februarja, 9 dni kasneje pa so stale pred Al Ageilo, kar pomeni, da se je fronta pomaknila za celih 900 kilometrov (!). Angleži so ujeli 130.000 mož, zaplenili 400 tankov, 1290 topov in mnogo drugega vojaškega materiala in opreme. Zdi se skoraj neverjetno, da so bile pri vsem tem bile njihove izgube izredno majhne, vsega skupaj 2000 mož (1).

 

Po izjemno zanimivi knjigi Miloša Mikelna (2) navajam nekaj velikih britanskih uspehov iz leta 1941: 

 

- 5. januarja zavzamejo Bardijo in zajamejo 45.000 Italijanov,

- 22. januarja zavzamejo Tobruk in zajamejo 25.000 Italijanov,  

- 1. marca (pa do 24. aprila) se začne izkrcavati v Grčiji 58.000 britanskih čet,

- pomorska bitka pri Cap Matapanu 26. januarja zagotovi Angležem premoč v Sredozemlju, Italija izgubi tri križarke, dva rušilca in 3000 mornarjev;

- 1. aprila britanske čete zavzamejo Asmaro, glavno mesto italijanske EritrejeAdis Abeba pade 5 dni zatem;

- Britanci 8. aprila zavzamejo Eritrejo in uničijo italijansko vojno in trgovsko mornarico v Rdečem morju.

- britansko-indijske čete se 18. aprila izkrcajo v Basri in Iraku.

- 8. junija začno britanske čete in oddelki Svobodne Francije napad na Sirijo, kjer se vichyjevski vladi zveste enote trdovratno upirajo, vendar morajo že 3. julija kapitulirati. Zadnje italijanske čete v Etiopiji kapitulirajo 4. julija;

- britanske in sovjetske čete zasedejo Teheran 17. septembra ter kmalu nato ves Iran. Po predhodnih številnih posamičnih napadih britanski bombniki 7. in 8. novembra hkrati napadejo Berlin, Köln in Mannheim.

 

 

***

 

Seveda so Britanci svoje odmevne uspehe v začetnem stadiju 2. svetovne vojne plačevali tudi z ogromnimi žrtvami predvsem v spopadih z mornaricami in letalstvom Nemčije, Italije in enotami vichyjevske Francije. Hude žrtve pa so imeli tudi pri vseh zavezniških intervencijah, ko so z velikimi kontingenti pomagali zlasti Franciji in Grčiji in nato mukoma reševali svoje enote po njihovih kapitulacijah pred zajetjem s strani Nemcev.

 

V letu 1941 so samo Nemci na Atlantiku potopili - zlasti Angležem - 875 ladij z 3,3 milijona tonaže. Naslednje leto pa so zavezniki izgubili celo 6,1 milijona ladijske tonaže. Teh ogromnih izgub nastalih predvsem zaradi nemškega podmorniškega delovanja in brutalnega napadanja tudi vseh vrst trgovskih in tovornih ladij, Angleži dolgo niso obvladali, leto 1943 pa je že prineslo njihovo prevlado tudi na Atlantiku.

 

Američani so ta čas še precej taktizirali in kot kakšni vojni dobičkarji dobavljali pomoč Angležem le proti takojšnjem plačilu. Rusiji, ki je potrebovala mir, da je lažje okupirala velik del Finske in baltske države ter polovico Poljske in zato sklenila znano pogodbo o nenapadanju z Nemčijo in nato 13. aprila še z Japonsko, so Britanci kljub svojim težavam poslali že takoj na začetku spopada z Nemci ogromno vojaško pomoč v strateškem materialu in nad 400 lovskih letal. Pozabiti tudi ni treba, da je Hitler v najbolj kritičnem času na vzhodni fronti premeščal od tam na zahod velike vojaške sile in svoje najboljše stratege, kot je bil feldmaršal Kesselring.

 

 

***

 

Nemčija se kot tehnološka in ekonomska velesila v EU ni izkazala s kakšnimi domiselnimi ukrepi v dobi vladavine Angele Merkel. Prej bi lahko rekli, da je znala le dobro ščititi predvsem svoje ozke interese. Kljub temu, da je njen zgodovinski dolg do mnogih držav EU še vedno močno neporavnan, nepopustljivo zavrača velike novodobne zahtevke Poljske, Grčije, Srbije … Mnogo vrst škode Nemčija nikoli ni plačala niti Jugoslaviji niti Sloveniji. Predvsem je ostalo odprto vprašanje materialne škode. Tako npr. nikoli ni bila plačana odškodnina za premoženje (trgovine, obrtne delavnice in podjetja), ki so ga zasegli Nemci zavednim Slovencem, ki so jih nato še preselili v taborišča ali v Srbijo. Je pa Nemčija, tedaj še ZRN, že 1960 sklenila dogovor z Luksemburgom, ki je imel enak status kot Spodnja Štajerska in Gorenjska in z njim priznala žrtvam 2000 nemških mark mesečne rente.

 

V letu 2015 je Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, napisala z dokumenti podprto knjigo, ki obsega 255 strani, naslov pa nosi: Nemčija še ni plačala vojne škode. Nemci so med vojno na mnogih območjih Evrope zgrešili huda hudodelstva, ki so bila že tedaj jasno prepovedana z mednarodnim pravom, kot denimo so to znamenite  haške konvencije. V knjigi Pekel 1941 so opisane tragične razmere v Grčiji, kjer je v letu dni po nemški okupaciji umrlo od lakote 300.000 ljudi, v Atenah in Pireju dnevno okoli 500 ljudi. Po srbskih podatkih oz. zahtevah njihove skupščine iz leta 1991 bi morala Nemčija plačati jugoslovanskim republikam 84 milijard dolarjev, Bolgarija tri in Madžarska okoli 2 milijardi. Leta 1996 so Srbi skupaj z Grki terjali od Nemčije 11 milijard USD. Anglija je z zamikom terjala od Japonske septembra 1993 vojno odškodnino za 12.000 med vojno pregnanih Angležev.

 

 

***

 

Pred nekaj tedni je britanski parlament večkrat zavrnil parafiran dogovor svoje premierke z EU, hkrati pa z neverjetno  večino glasoval proti ideji ponovitve referenduma o izstopu. Za razliko večine naših komentatorjev menim, da je parlament glasoval tako, kot se od parlamenta velesile tudi pričakuje. Britanci pač niso Irci ali Grki, ki bi že po namigih Bruslja ponavljali odločitev ljudstva, ki eliti EU in interesno obremenjenim domačim politikom ni všeč in seveda ne nekaj milijonski množici tistih Evropejcev, ki v Britaniji delajo. Predvsem ti nenehno širijo povsem neutemeljen strah pred "hudimi" posledicami brexita. Pred kakšnimi pa? Celo Slovenije ni izguba jugoslovanskega trga nič posebej prizadela, pa bi državo, ki je šesta največja ekonomija na svetu in vodi Commonwealth ter  ima prijateljske odnose posebne vrste z ZDA in Kitajsko. Angleški znanec mi je predčasno posredoval slikovito nazorno pismo bivšega avstralskega premiera objavljeno v uglednem časniku, ki se čudi tem potencirano neutemeljenim strahovom pred nedogovorjenim izstopom iz EU in med drugim poudarja, da referendumskega rezultata v normalni demokraciji ni dopustno devalvirati s prehitro ponovitvijo. Hkrati pa odločno sporoča, da Britanija nikakor ne bo ostala osamljena in da navsezadnje obstajajo mnoga mednarodna pravila, ki urejajo trgovinsko poslovanje.

 

Pravzaprav je kar težko poslušati nakazovanja nekakšne carinske vojne in trdih mej med sedaj povsem odprtimi članicami, ko takih problemov ni imela niti Jugoslavija pred 50. leti. Je pa nenavadno, kako slabo se je dejansko premierka Mayeva pogajala z Unijo, da je lahkotno pristala na ogromno odškodnino, ki znaša toliko kot celoletni BDP Slovenije in čudaški dogovor za severnoirske meje. Prav nefer zveni, da se Unija že pogaja z Japonsko o ukinitvi carin pa se o tem ni mogla samo po sebi razumljivo dogovoriti za tak pristop z Britanijo. Tako pa se nenehno omenja nek strah pred ne-vem-kakšnimi-carinami, kot da ni tudi siceršnjih pravil mednarodnih trgovinskih organizacij, ki urejajo te odnose / WTO,GATT/ … Zdi se, da sedanje vodstvo Evropske komisije slabo razume položaj, ki bo nastal, ko bo Mayevo zamenjal nov premier, ki bo morda Uniji osvežil spomin na velikanske  dolgove, ki jih celina ima do Britanije še iz časa 2. sv. vojne, in da tudi njen jedrski dežnik in izjemno gibljiva in učinkovita armada v tem negotovem času morda za EU ne bosta več zastonj. Da Britanija ne bo imela težav pri sklenitvi trgovinskega dogovora z ZDA, je bil na nedavnem obisku v Londonu jasen predsednik Trump, ki se je tudi glasno čudil nad odškodnino, ki jo terja Bruselj.

 

Videti je, da niti eden pomembnejših unijskih politikov ne ve za strahotno maso potopljene tonaže ladij v 2. svetovni vojni, ki so jih izgubili Angleži, in ogromne človeške žrtve, ki so jih imeli, ko so to brezsramno nehvaležno Evropo, zlasti Francijo in Nemčijo, reševali pred Hitlerjevim križem. Sedaj, ko ta cinična naveza potiska Britance zaradi svojih pretiranih ambicij iz Unije, nam manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

 

Sicer pa je kar malo škandalozno, da EU nima jasno vnaprej pogodbeno določenih posledic izstopa. Norveška in Islandija kot majhni državi pri izstopu nista imeli težav, zakaj bi jih imeli Britanci. Za njihov primer velja povsem enako kot za razmerje med slavnim francoskim dramatikom Molierom in njihovo akademijo znanosti in umetnost.

 

Ne bo manjkala Britaniji evropska slava, ampak Evropi bo britanska vsekakor manjkala!

 

 

________________

(1) Boris Prikril, Borba za Sredozemlje, DZS, Ljubljana, 1959, stran 140

 

(2) Miloš Mikeln, Pekel, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981, stran 266 in sledeče

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
14
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,467
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,426
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,357
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,911
05/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,574
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,591
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,526
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,336
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,608
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,069