Komentar

Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno

V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem unijskem neoliberalnem svetu stvari obravnavajo izmuzljivo dvolično in kako se spregleda tudi najbolj očitna dejstva, kadar to narekujejo vulgarni interesi velikih - kot je nemško-francoska naveza, ki se do sedaj res z ničimer ni proslavila, kvečjemu se je z marsičem krepko kompromitirala.

25.06.2019 22:30
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   Briand-Kellogov pakt   EU   Slovenija   ZDA   vojna

Manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

Kako malo so lahko pomembni meddržavni sporazumi, kadar ne ustrezajo interesom velikih, ne kaže s svojimi slikovitimi potezami le predsednik Združenih držav, ampak zelo nazorno mnogo propadlih meddržavnih dogovorov kot npr. Briand- Kelloggov pakt, ki so ga 1928 v Parizu podpisale Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska in nekaj manjših držav, kasneje pa je k paktu pristopilo še 63 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza. Ta pakt je določal, da je vsaka vojna, ki nima samoobrambnega značaja, prepovedana. Znano pa je, kakšen je bil nedolgo zatem razvoj vojnih konfliktov med podpisniki. Očitno so Italija, Nemčija, Japonska, Rusija in še mnoge druge države podpisovale pakt s figo v žepu, tako kot tudi mnoge druge konvencijske in pogodbene zaveze. Nemci so lažno prikazovali mnoge podatke o oboroževanju; njihova najbolj znana bojna ladja Bismarck naj bi imela uradno 36.000 ton, vendar pa ni bila po tonaži nič manjša od britanske Hood, ki je takrat uradno veljala za največjo bojno ladjo na svetu (50.000 ton).

 

Tisto, kar je v zvezi z drugo svetovno vojno mnogo premalo poudarjeno ali znano, pa je dejstvo, da so se Britanci dejansko sami bojevali z Nemci od 1. septembra 1939 vse do nemškega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, tj. le malo manj kot dve dolgi leti. Do vstopa ZDA v vojno je moralo preteči še pol leta. Nekaj pomoči za spopade v Afriki in Aziji je prišlo le od njihovih dominionov. Če malo poenostavim, so v teh dveh dolgih letih Britanci praktično sami porazili Italijane in vichyjevsko Francijo ter v vseh smereh blokirali Nemce z nevtralizacijo ogromnega Rommlovega ekspedicijskega korpusa v Severni Afriki ter nemško mornarico v Sredozemlju in na Atlantiku.

 

Angleški vojaški napori v teh prvih dveh letih, ko so bili osamljen boj z silami Osi (le z Japonsko kasneje, po 7. decembru 1941), so bili izjemni. Povsem na kratko jih ponazorimo z nekaj slikovitimi historičnimi podatki. Hitro pride do razsutja italijanske fronte v Afriki. Angleške motorizirane čete so prišle v Bengazi 1. februarja, 9 dni kasneje pa so stale pred Al Ageilo, kar pomeni, da se je fronta pomaknila za celih 900 kilometrov (!). Angleži so ujeli 130.000 mož, zaplenili 400 tankov, 1290 topov in mnogo drugega vojaškega materiala in opreme. Zdi se skoraj neverjetno, da so bile pri vsem tem bile njihove izgube izredno majhne, vsega skupaj 2000 mož (1).

 

Po izjemno zanimivi knjigi Miloša Mikelna (2) navajam nekaj velikih britanskih uspehov iz leta 1941: 

 

- 5. januarja zavzamejo Bardijo in zajamejo 45.000 Italijanov,

- 22. januarja zavzamejo Tobruk in zajamejo 25.000 Italijanov,  

- 1. marca (pa do 24. aprila) se začne izkrcavati v Grčiji 58.000 britanskih čet,

- pomorska bitka pri Cap Matapanu 26. januarja zagotovi Angležem premoč v Sredozemlju, Italija izgubi tri križarke, dva rušilca in 3000 mornarjev;

- 1. aprila britanske čete zavzamejo Asmaro, glavno mesto italijanske EritrejeAdis Abeba pade 5 dni zatem;

- Britanci 8. aprila zavzamejo Eritrejo in uničijo italijansko vojno in trgovsko mornarico v Rdečem morju.

- britansko-indijske čete se 18. aprila izkrcajo v Basri in Iraku.

- 8. junija začno britanske čete in oddelki Svobodne Francije napad na Sirijo, kjer se vichyjevski vladi zveste enote trdovratno upirajo, vendar morajo že 3. julija kapitulirati. Zadnje italijanske čete v Etiopiji kapitulirajo 4. julija;

- britanske in sovjetske čete zasedejo Teheran 17. septembra ter kmalu nato ves Iran. Po predhodnih številnih posamičnih napadih britanski bombniki 7. in 8. novembra hkrati napadejo Berlin, Köln in Mannheim.

 

 

***

 

Seveda so Britanci svoje odmevne uspehe v začetnem stadiju 2. svetovne vojne plačevali tudi z ogromnimi žrtvami predvsem v spopadih z mornaricami in letalstvom Nemčije, Italije in enotami vichyjevske Francije. Hude žrtve pa so imeli tudi pri vseh zavezniških intervencijah, ko so z velikimi kontingenti pomagali zlasti Franciji in Grčiji in nato mukoma reševali svoje enote po njihovih kapitulacijah pred zajetjem s strani Nemcev.

 

V letu 1941 so samo Nemci na Atlantiku potopili - zlasti Angležem - 875 ladij z 3,3 milijona tonaže. Naslednje leto pa so zavezniki izgubili celo 6,1 milijona ladijske tonaže. Teh ogromnih izgub nastalih predvsem zaradi nemškega podmorniškega delovanja in brutalnega napadanja tudi vseh vrst trgovskih in tovornih ladij, Angleži dolgo niso obvladali, leto 1943 pa je že prineslo njihovo prevlado tudi na Atlantiku.

 

Američani so ta čas še precej taktizirali in kot kakšni vojni dobičkarji dobavljali pomoč Angležem le proti takojšnjem plačilu. Rusiji, ki je potrebovala mir, da je lažje okupirala velik del Finske in baltske države ter polovico Poljske in zato sklenila znano pogodbo o nenapadanju z Nemčijo in nato 13. aprila še z Japonsko, so Britanci kljub svojim težavam poslali že takoj na začetku spopada z Nemci ogromno vojaško pomoč v strateškem materialu in nad 400 lovskih letal. Pozabiti tudi ni treba, da je Hitler v najbolj kritičnem času na vzhodni fronti premeščal od tam na zahod velike vojaške sile in svoje najboljše stratege, kot je bil feldmaršal Kesselring.

 

 

***

 

Nemčija se kot tehnološka in ekonomska velesila v EU ni izkazala s kakšnimi domiselnimi ukrepi v dobi vladavine Angele Merkel. Prej bi lahko rekli, da je znala le dobro ščititi predvsem svoje ozke interese. Kljub temu, da je njen zgodovinski dolg do mnogih držav EU še vedno močno neporavnan, nepopustljivo zavrača velike novodobne zahtevke Poljske, Grčije, Srbije … Mnogo vrst škode Nemčija nikoli ni plačala niti Jugoslaviji niti Sloveniji. Predvsem je ostalo odprto vprašanje materialne škode. Tako npr. nikoli ni bila plačana odškodnina za premoženje (trgovine, obrtne delavnice in podjetja), ki so ga zasegli Nemci zavednim Slovencem, ki so jih nato še preselili v taborišča ali v Srbijo. Je pa Nemčija, tedaj še ZRN, že 1960 sklenila dogovor z Luksemburgom, ki je imel enak status kot Spodnja Štajerska in Gorenjska in z njim priznala žrtvam 2000 nemških mark mesečne rente.

 

V letu 2015 je Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije, napisala z dokumenti podprto knjigo, ki obsega 255 strani, naslov pa nosi: Nemčija še ni plačala vojne škode. Nemci so med vojno na mnogih območjih Evrope zgrešili huda hudodelstva, ki so bila že tedaj jasno prepovedana z mednarodnim pravom, kot denimo so to znamenite  haške konvencije. V knjigi Pekel 1941 so opisane tragične razmere v Grčiji, kjer je v letu dni po nemški okupaciji umrlo od lakote 300.000 ljudi, v Atenah in Pireju dnevno okoli 500 ljudi. Po srbskih podatkih oz. zahtevah njihove skupščine iz leta 1991 bi morala Nemčija plačati jugoslovanskim republikam 84 milijard dolarjev, Bolgarija tri in Madžarska okoli 2 milijardi. Leta 1996 so Srbi skupaj z Grki terjali od Nemčije 11 milijard USD. Anglija je z zamikom terjala od Japonske septembra 1993 vojno odškodnino za 12.000 med vojno pregnanih Angležev.

 

 

***

 

Pred nekaj tedni je britanski parlament večkrat zavrnil parafiran dogovor svoje premierke z EU, hkrati pa z neverjetno  večino glasoval proti ideji ponovitve referenduma o izstopu. Za razliko večine naših komentatorjev menim, da je parlament glasoval tako, kot se od parlamenta velesile tudi pričakuje. Britanci pač niso Irci ali Grki, ki bi že po namigih Bruslja ponavljali odločitev ljudstva, ki eliti EU in interesno obremenjenim domačim politikom ni všeč in seveda ne nekaj milijonski množici tistih Evropejcev, ki v Britaniji delajo. Predvsem ti nenehno širijo povsem neutemeljen strah pred "hudimi" posledicami brexita. Pred kakšnimi pa? Celo Slovenije ni izguba jugoslovanskega trga nič posebej prizadela, pa bi državo, ki je šesta največja ekonomija na svetu in vodi Commonwealth ter  ima prijateljske odnose posebne vrste z ZDA in Kitajsko. Angleški znanec mi je predčasno posredoval slikovito nazorno pismo bivšega avstralskega premiera objavljeno v uglednem časniku, ki se čudi tem potencirano neutemeljenim strahovom pred nedogovorjenim izstopom iz EU in med drugim poudarja, da referendumskega rezultata v normalni demokraciji ni dopustno devalvirati s prehitro ponovitvijo. Hkrati pa odločno sporoča, da Britanija nikakor ne bo ostala osamljena in da navsezadnje obstajajo mnoga mednarodna pravila, ki urejajo trgovinsko poslovanje.

 

Pravzaprav je kar težko poslušati nakazovanja nekakšne carinske vojne in trdih mej med sedaj povsem odprtimi članicami, ko takih problemov ni imela niti Jugoslavija pred 50. leti. Je pa nenavadno, kako slabo se je dejansko premierka Mayeva pogajala z Unijo, da je lahkotno pristala na ogromno odškodnino, ki znaša toliko kot celoletni BDP Slovenije in čudaški dogovor za severnoirske meje. Prav nefer zveni, da se Unija že pogaja z Japonsko o ukinitvi carin pa se o tem ni mogla samo po sebi razumljivo dogovoriti za tak pristop z Britanijo. Tako pa se nenehno omenja nek strah pred ne-vem-kakšnimi-carinami, kot da ni tudi siceršnjih pravil mednarodnih trgovinskih organizacij, ki urejajo te odnose / WTO,GATT/ … Zdi se, da sedanje vodstvo Evropske komisije slabo razume položaj, ki bo nastal, ko bo Mayevo zamenjal nov premier, ki bo morda Uniji osvežil spomin na velikanske  dolgove, ki jih celina ima do Britanije še iz časa 2. sv. vojne, in da tudi njen jedrski dežnik in izjemno gibljiva in učinkovita armada v tem negotovem času morda za EU ne bosta več zastonj. Da Britanija ne bo imela težav pri sklenitvi trgovinskega dogovora z ZDA, je bil na nedavnem obisku v Londonu jasen predsednik Trump, ki se je tudi glasno čudil nad odškodnino, ki jo terja Bruselj.

 

Videti je, da niti eden pomembnejših unijskih politikov ne ve za strahotno maso potopljene tonaže ladij v 2. svetovni vojni, ki so jih izgubili Angleži, in ogromne človeške žrtve, ki so jih imeli, ko so to brezsramno nehvaležno Evropo, zlasti Francijo in Nemčijo, reševali pred Hitlerjevim križem. Sedaj, ko ta cinična naveza potiska Britance zaradi svojih pretiranih ambicij iz Unije, nam manjka samo še, da se bodo anglo-saksonske države (Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija) močneje povezale in potem bo zdrs Evrope na obrobje ekonomske in politične moči dokončen. Hkrati pa ne bo več koga, ki bi Evropo spet reševal pred njo samo.

 

Sicer pa je kar malo škandalozno, da EU nima jasno vnaprej pogodbeno določenih posledic izstopa. Norveška in Islandija kot majhni državi pri izstopu nista imeli težav, zakaj bi jih imeli Britanci. Za njihov primer velja povsem enako kot za razmerje med slavnim francoskim dramatikom Molierom in njihovo akademijo znanosti in umetnost.

 

Ne bo manjkala Britaniji evropska slava, ampak Evropi bo britanska vsekakor manjkala!

 

 

________________

(1) Boris Prikril, Borba za Sredozemlje, DZS, Ljubljana, 1959, stran 140

 

(2) Miloš Mikeln, Pekel, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981, stran 266 in sledeče

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
14
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,385
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,463
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,645
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,244
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,113
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,435
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,056
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,098
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,102
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,086