Razkrivamo

Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."

Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje, ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med literarnim zgodovinarjem Pibernikom in akademikom Simčičem, ki bo letos jeseni dopolnil častitljivih 98 let, ves čas potuje. Iz predvojnega časa in Maribora v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, po končani vojni in revoluciji pa seveda v emigracijo v Argentino (Buenos Aires) in naposled nazaj v domovino, v samostojno Slovenijo. Skozi dialog med avtorjema se bralcu pred očmi slikovito odvija bogato ustvarjalno življenje Zorka Simčiča, ki je pričevalec posebne vrste, saj je osebno doživljal najtežja obdobja slovenske zgodovine v 20. stoletju, srečeval pa se je tudi s ključnimi zgodovinskimi osebnostmi slovenske kulture, družbe in cerkve. Kot zaprisežen humanist, ki je kot mladenič izkusil vse laži, nasilje in zlo totalitarnih režimov, se je upiral vsem trem kugam prejšnjega stoletja, torej tudi komunizmu. Zaradi tega pedigreja je Zorko Simčič v slovenskem kulturnem establishmentu nežno, a opazno odrinjen nekoliko na rob. Na srečo je Beletrina, ki Simčiča ne izdaja prvič, ta grenak občutek s knjigo Dohojene stopinje več kot častno popravila.

29.06.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Zorko Simčič   Beletrina   France Pibernik   intervju   upor   Argentina   Milan Komar   Miloš Stare   Ruda Jurčec   France Dolinar   Ciril Žebot   Miha Krek

V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo!

Povojni val beguncev je bil val političnih beguncev: katere pa so bile politične organizacije?

 

Sam nisem bil član nobene politične stranke. Bil pa sem vedno blizu ljudi, ki so podpirali program Slovenske ljudske stranke (SLS). V emigraciji so delovali različni krogi. Še pred odhodom v emigracijo je bil v Ljubljani osnovan Narodni odbor za Slovenijo, ki je kasneje deloval kot emigrantska paralelna vlada, saj so jo sestavljali politiki, izvoljeni na zadnjih legitimnih volitvah v Jugoslaviji. Odbor, ki je deloval vse do leta 1990, je družil poslance katoliške Slovenske ljudske stranke, Socialistične stranke Jugoslavije in liberalne Jugoslovanske nacionalistične stranke. Njegova naloga je bila ljudi informirati o dogajanju v Sloveniji pa tudi o političnih premikih po svetu. Ni mogoče trditi, da je bil odbor v pogledih na politične probleme vedno enoten. Že samo, če pogledamo Slovensko ljudsko stranko, je bil del nje prva leta za Slovenijo v konfederaciji z Jugoslavijo – gotovo tudi zato, ker so starejši še od prej imeli stike s hrvaškimi in srbskimi politiki v begunstvu – medtem ko je bil drugi del – krog Cirila Žebota, Ehrlichovih stražarjev – za samostojno Slovenijo. Starejši politiki, kot na primer Miha Krek – v prvi Jugoslaviji večkratni minister, med vojno pa v Londonu podpredsednik jugoslovanske vlade v eksilu – in Miloš Stare, dolgoletni predsednik Narodnega odbora ter glavni politik na terenu, ter njuni privrženci so se opirali na pogled dr. Antona Korošca, ki je ob naši premajhni nacionalni samozavesti in tudi preskromni gospodarski moči bil vedno za "politiko majhnih korakov" na poti do samostojnosti. Preveč strastne avtonomiste je opozarjal na sosedi, na Italijo in Avstrijo, ki ne moreta proti svoji naravi, da ne bi hoteli zagospodariti naši domovini. Takrat že pokojni primorski politik dr. Janko Kralj je vedno poudarjal, naj si ne delamo iluzij: naj je v Italiji vlada desna ali leva, njeni voditelji bodo vedno najprej dediči "dvatisočletne rimske kulture", bolni ultranacionalisti. Treba se je torej najprej duhovno in gospodarsko okrepiti. Tako je ob okrepitvi miselnosti posameznih narodov v Jugoslaviji mlajši del vodstva ljudske stranke kmalu dosegel, da je stranka postavila zahtevo po samostojni slovenski državi.

 

 

So se ti različni pogledi izrazili zgolj v pogovorih med člani političnih frakcij ali je kdaj prišlo tudi do javnih razprav?

 

Med emigranti po svetu je izhajala vrsta publikacij, ki so od začetka postavljale zahtevo po samostojni državi. Najstarejši je bil mesečnik Slovenska država – krog Cirila Žebota. O številnih emigrantskih publikacijah, izrecno posvečenih vprašanju slovenske samostojnosti in državnosti, sem podrobno pisal v Srečanjih z Majcnom. Prva številka mesečnika Slovenska država je izšla v Chicagu leta 1950, kasneje se je uredništvo preselilo v Toronto, kjer je – po 50 letih – leta 2001 izšla zadnja številka.

 

Zahtevi samostojne slovenske države so se posvečale tudi publikacije v Nemčiji in v Trstu. V Argentini je najprej izhajala Slovenska pot, nekaj let za njo Smer v slovensko državo, zadnja leta pa Sij slovenske svobode, in sicer pod uredništvom Rude Jurčca. Med temi glasili in Svobodno Slovenijo, poluradnim glasilom "stare SLS", je občasno prihajalo do včasih mesece trajajočih diskusij. Pod psevdonimom Simon Preprost sem nekoč napisal satiričen Dialog ... in avtorjev komentar, ki pa je krožil samo v prijateljskih krogih. Ker je aktualen tudi danes v domovini, ga ob priliki morda kaže objaviti.

 

 

Razlog za to, da je delo na vseh področjih potekalo tako intenzivno in z jasno začrtanimi cilji, je gotovo tudi v tem, da ste imeli v svojih vrstah izobražene, sposobne in delovne ljudi. Kdo so bili po vašem odločilni možje argentinske diaspore?

 

Najprej bi rad ponovil misel iz knjige Stephena Kocha Dvojna življenja, da so namreč prav izobraženci – zlasti še pisatelji, umetniki – prvi krivci v Evropi, ki so omogočili vzpon diktatur, nacizma in fašizma predvsem pa komunizma, da so sokrivci tragedij tega stoletja tudi filozofi, ki so nasedli iluzijam, utopijam, ne da bi predvideli, kako se bodo utopije končale. Če danes samo prelistamo Courtoisovo Črno knjigo komunizma, lahko vidimo, da se je to dogajalo v vseh evropskih državah. In tudi mi z mnogimi predvojnimi literati, z našimi, kakor smo pravili "kulturnimi boljševiki" nismo izjema ... Pred davnimi leti sem nekoč vprašal Komarja [1], od kod ta stalnost, vztrajnost "izdaje intelektualcev", kakor bi dejal francoski filozof Julien Benda. Leta kasneje sem isto vprašal tudi Stéphana Courtoisa, ko je obiskal Ljubljano. Nihče od njiju ni niti za hip okleval: "Napuh!"

 

Med našimi izobraženci v argentinski skupnosti je bila poleg številnih duhovnikov tudi vrsta drugih izobražencev, pravnikov, ekonomistov, inženirjev, mislecev, sociologov idealistov. Na splošno bi dejal, da so bili intelektualci, ki so prišli v Argentino, že formirani, a morda kdaj premočno zasidrani v svojih prepričanjih. Celo v kulturnih krogih je prišlo do razhajanj med Svobodno Slovenijo in Slovensko kulturno akcijo. Pri Svobodni Sloveniji so vsako leto izdajali koledar in kasneje tudi zbornike z zanimivimi prispevki, z leti pa se je začela pojavljati misel, da je treba raven našega delovanja, tako kulturnega kakor političnega, dvigniti. Prosveta je res bila kakovostna, toda kakor da ne bi pustila kulturi zaživeti močneje, odpreti okna bolj široko. Leta 1954 se je rodila Slovenska kulturna akcija, in nastal je spor med dvema pogledoma na kulturo – res pa je, da Kulturna akcija ne bi uspela, ko ne bi "prosvetni blok" dolga leta hranil humusa, na katerem je kasneje lahko zrasla zahtevnejša kultura. Na srečo ni prišlo do večjega preloma, situacija je dozorevala sama od sebe in ob pravem času pokazala pot. Danes mi je jasno: ideja o Kulturni akciji že samo leto prej ne bi mogla zaživeti, komaj nekaj let za tem pa tudi ne bila več izpeljiva. V Rimu živeči, danes žal že pokojni zgodovinar France Dolinar, ki ga mnogi mlajši kolegi imenujejo "prerok samostojne Slovenije" – eden stebrov Kulturne akcije in pozneje glasila Sij slovenske svobode – bi ob svoji delitvi časa na hrónos in kairós dejal: "Bil je to god – kairós", pravi, goden čas za rojstvo Akcije.

 

 

Od daleč se zdi, da je imela pri evoluciji kulturnega delovanja v Argentini bolj kot želja po prelomu besedo zavest o nujnosti kontinuitete.

 

Slovenci na splošno tudi še danes živimo v zmoti, češ da je prelom, zlasti pa upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja. Še danes lahko poslušamo razne gospode, za katere je uporništvo od nekdaj edina osnova za eksistenco slovenstva. Če že ne beremo Tomaža Akvinskega, naj bi brali vsaj Junga in druge sodobne psihologe. Največ energije je potrebne, ne za boj, ne za to, da se upreš, temveč, da sam v svojem ne popustiš, da vztrajaš pri tem, kar imaš za pravilno. Zdi se, da Kristusova misel "kdor bo pa vztrajal, ta bo zveličan" ne velja samo za religiozno področje ... Zgodovina nas uči, da nobeno zlo ne traja večno. Zato bo politično zrel narod v odločilnih trenutkih svojega življenja vedno bolj kot na upor – to nam romantikom seveda čudno zveni – stavil na "vzdržati". Žal je naša vzgoja – in literati pri tem nismo nedolžni – šla doslej v glavnem v napačno smer. V resnici niti naši kmečki upori niso bili samo nekaj "proti", ampak boj "za" nekaj. Za staro pravdo! Hočem reči: mislim, da je osnovo za to, kar je bilo v skupnosti pozitivnega, dala prav večja politična zrelost, skupnost vodečih ljudi z vodilom: "Ne gre se preveč izgubljati v stalnem upiranju realnosti v zasužnjeni matici, temveč vztrajati v svojem, skrbeti predvsem za svojo osebno rast!"

 

Brez dvoma je bil v ospredju političnega delovanja v naši skupnosti politik Miloš Stare, nekakšen Bleiweis našega časa. Ni bil državnik, bil pa je politik, jurist, pošten in preudaren ljudski človek. Vodil je stranko, izdajal tednik in zbornike, sprva tudi literarna dela. Ogromno je napravil, ni pa si upal spuščati v politične eksperimente.

 

 

[1] Milan Komar (1921–2006), pravnik in filozof, profesor na Argentinski katoliški univerzi, avtor Poti iz mrtvila, Razmišljanj ob razgovorih ter Iz dolge vigilije. Sodelavec slovenskih in argentinskih revij. V slovenščino sta bili doslej prevedeni njegovi deli: Red in misterij v prevodu Marije Debevec in Zorka Simčiča ter Človeški čas v prevodu Andreja Lokarja in Luciane Hribar. Po njem se imenuje argentinska Fundación Emilio Komar, ki izdaja njegova predavanja na argentinskih visokošolskih ustanovah. Doslej je izšlo petindvajset knjig.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,468
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,427
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,361
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,912
05/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,625
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,599
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,527
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,336
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,610
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,071