Razkrivamo

Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil

Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si "intenzivno prizadevajo, da odpravijo težave s poslovanjem", dvomi v preživetje nekdanjega slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika ostajajo. Holger Kowarsch, direktor Adrie, je včeraj na konferenci za medije samozavestno dejal, da Adria Airways lahko preživi tudi brez strateškega partnerja, malo kasneje pa je povedal, da Adria za nadaljnji razvoj potrebuje strateškega partnerja. Razumi kdor more. Edino, kar je ta trenutek glede Adrie jasno, je to, da družba obupno potrebuje svež denar, saj ima po analizi našega sodelavca Bineta Kordeža najmanj 30 milijonov evrov negativnega kapitala, pri čemer tudi posluje z izgubo in nima nobenih izgledov za izboljšanje brez takšne ali drugačne pomoči države. A kaj ko slednja zaradi EU zakonodaje letalskemu prevozniku pomagati ne sme ...

27.06.2019 19:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Adria Airways   letalstvo   izguba   4K   železnica   Bine Kordež   analiza   poslovanje

Fotomontaža: portal+

Poslovanje z izgubo lahko pokrije samo sveži denar ali povečana zadolžitev in slednje se v Adrii Airways tudi dogaja. Brez izdatnega finančnega vložka pa jo čaka konec.

Da se poslovanje Adrie Airways (AA) tudi pod novimi lastniki ni izboljšalo, seveda ni neka posebna novica. Vse pogosteje prebiramo informacije o odpovedanih letih, pritožbah potnikov (zanimivo, da Zveza potrošnikov ob tem ugotavlja, da povečanja števila pritožb niso zaznali), nezadovoljstvo z razmerami izražajo tudi piloti, posebne pozornosti pa so bile v zadnjem času deležne tudi nekatere računovodske transakcije AA, s katerimi je vodstvo (lastnik) "popravljalo" bilančno sliko družbe. Pri tem je zanimivo in tudi tipično, da je bila transakcija s prodajo blagovne znamke Adria Airways izpeljana v letu 2016 in v letnem poročilu tudi podrobno pojasnjena ter potrjena s strani revizorjev. Ko pa se dogajanja s kako družbo pričnejo zapletati, pa marsikatera poteza izpred let postane vprašljiva (odvisno od medijskega zanimanja). Adria je takrat drugi (povezani?) družbi prodala svojo blagovno znamko, poknjižila 8 milijonov evrov dobička, vzporedno pa sklenila dogovor o njeni uporabi s plačilom licenčnine. Družba Adria je s tem izkazala boljšo kapitalsko ustreznost (več kapitala), na drugi strani pa več terjatev. Formalno je bila slika bilance boljša, a če ni dejanskega denarnega toka (priliva), si družba na daljši rok s tem ne more veliko pomagati. Poslovanje z izgubo lahko pokrije samo sveži denar ali povečana zadolžitev in slednje se v družbi tudi dogaja.

 

Družba praktično že več kot deset let v osnovni dejavnosti posluje z izgubo, ki jo je dvakrat (2014 in 2016) pokrila s kakimi drugimi zaslužki. Fiktivnimi, kot je npr. omenjena prodaja blagovne znamke, ali prodajo nepremičnin oziroma letal. Zato je mogoče zanimivo pogledati, kakšno je bilo dejansko poslovanje Adrie, ko ga očistimo navedenih transakcij. Če hočemo videti, kakšne rezultate ima družba v resnici, je smiselno vse takšne zaslužke ali tudi izgube izločiti in pokazati rezultate osnovnega poslovanja. Pri analizi poslovanja je pomembno tudi dejstvo, da je imela družba nekoč letala v lasti, danes pa jih najema, pri čemer pa veliko vlaga tudi v najeta letala (investicijsko vzdrževanje, rezervni deli). Zaradi primerljivosti med leti so zato v analizi prikazani skupni stroški amortizacije in najemnin.

 

 

Desetletje negativnih trendov!

 

Na spodnji sliki je tako shematično prikazano prilagojeno in primerljivo poslovanje družbe Adria Airways za zadnjih devet let. Pri tem so najprej prikazane glavne skupine stroškov družbe (zeleno), ločeno pa strošek amortizacije in najema letal ter strošek goriva. Skupni stroški (brez obresti) so tako prikazani z modro črto in številkami, črna črta pa kaže prihodke iz poslovanja. Kot rečeno, so bili stroški ves čas višji in z rdečimi stolpci je prikazana letna izguba iz poslovanja v milijonih evrih. Izguba se je v času saniranja pod državnim lastništvom postopno zniževala, predvsem s hitrejšim zmanjševanjem stroškov (prihodki so bili vsa leta dokaj enaki). V letu 2015 - torej pred prodajo - je izguba nekaj poskočila, a verjetno bolj kot posledica čiščenja bilance. Novi lastnik je prvi dve leti nadaljeval s podobno (ne)uspešnostjo, lani pa je izguba ponovno poskočila in to kljub dokaj povečanemu obsegu poslovanja. 

 

 

 

Poslovanje Adrie Airways zadnjih deset let

 

 

 

Za podrobnejšo oceno poslovanja je zanimiva tudi druga slika, kjer so enaki podatki prikazani kot odstotek od prihodkov, torej struktura stroškov. Primerjalno z najboljšimi leti (2013-2014) so v zadnjih dveh letih namenjali po okoli 3 odstotke prihodkov več za stroške letališč, vzdrževanje letal ter amortizacijo oz. najem letal. Vseeno pa končni rezultati niso bili slabši, ker so se približno za toliko znižale cene goriva in stroški zanj. Lani pa so se ob manjši rasti vseh drugih stroškov, ponovno povečali tudi izdatki za gorivo in stroški so kar za 10 % presegli prihodke. Ali so bili manj učinkoviti ali rasti stroškov niso sledile prodajne cene, je težko oceniti - a novo vodstvo (in lastnik) vsekakor ni uspelo izboljšati uspešnosti poslovanja.

 

 

 

Poslovanje AA je bilo v 2018 še posebej slabo, stroški so za 10 % presegli prihodke.

 

  

  

100 milijonska izguba v devetih letih

 

Od leta 2010 je tako Adria ustvarila skupaj okoli 100 milijonov izgube iz poslovanja. Delno so to pokrili s povečanjem kapitala ter drugimi prihodki, največji del pa ostal kot povečan dolg. Družba ima tako konec lanskega leta skoraj 60 milijonov evrov neto obveznosti, od česar le 10 milijonov posojil, ostalo pa so dolgovi do dobaviteljev in druge obveznosti. Sicer imajo tudi še nekaj premoženja, ki pa ob črnem scenariju nima veliko vrednosti in pretežni del primanjkljaja bodo pokrivali upniki. Lastnik do njih najbrž kakih dodatnih obveznosti ni prevzemal. Tvegal je milijon evrov kupnine ter še nekaj dodatne dokapitalizacije, a s takšnim poslovanjem brez večjih kapitalskih (finančnih) injekcij preprosto poslovanja ne bo mogel nadaljevati. Vsekakor je pred državo zahtevna naloga. Pomagati finančno ne sme, lastnik tudi ne kaže sposobnosti (vsaj do sedaj), da bi obrnil trende uspešnosti ter prinesel nove milijone, propad družbe pa je najbrž zadnje, kar si kdo želi.

 

 

Tudi železnica ni poceni, toda ...

 

Bi pa ob teh številkah pokazal še eno zanimivo primerjavo, in sicer podatkov Adrie s podatke o poslovanju potniškega prometa Slovenskih železnic. V spodnji tabeli so stroški in prihodki teh dveh družb, preračunani na prevoženih 100 km na enega potnika (PKM) za zadnja tri leta. Podatki o številu potnikov in prevoženih kilometrov za lani so ocena, ker letna poročila še niso na voljo. Zanimiv je podatek, da je strošek za prevoz potnika na razdalji 100 km za oba transporta dokaj podoben, okoli 14 evrov. Pri tem je ta strošek v AA na podobni višini že dlje časa, pri železnicah pa postopno narašča kot posledica rasti stroškov na eni ter kontinuiranega upadanja števila potnikov na drugi strani. 

 

V Adrii so zadnja leta za teh 100 km prevoza potnikom zaračunali kake pol evra manj in toliko tudi imeli izgube (razen lani, ko je ta ponovno narasla na 1,3 evre na 100 PKM). Na drugi strani pa družba SŽ Potniški promet izkazuje dobiček, čeprav njihovi potniki za 100 prevoženih kilometrov plačajo le okoli 6 evrov (v AA 12,5 evrov). Razlika se skriva v tem, da tako kot v vseh drugih državah, tudi Slovenija skrbi za organizacijo javnega prevoza (OGJS) in železniški (ter avtobusni) promet kar močno subvencionira. Zadnji dve leti tako potniški promet železnic dobi iz državnega proračuna preko 10 evrov za vsakih 100 prevoženih kilometrov potnika oz. skupaj 67 milijonov evrov (znesek so predlani  povečali za 20 milijonov letno kot dodatni prispevek države k nakupu novih železniških kompozicij). 

  

 

 

 

Država železnico lahko subvencionira, letalske družbe pa ne sme.

 

 

Seveda s temi podatki ne trdim, da je to napačno, niti da bi morala država subvencionirati tudi letalski promet. Ta pač v svetu deluje na profitabilnem sistemu, čeprav ga mogoče kake države podpirajo na kak drug, manj očiten način v cilju zagotavljanja javnega prevoza in letalskih povezav države. Vseeno pa je zanimiva primerjava, kako se nam letalski prevoz sesuva zaradi izgube v višini okoli evra na 100 PKM, brez večjih zadržkov pa za železniški prevoz za isto razdaljo namenjamo 10-krat več (da ne omenjamo še preko 100 milijonov, ki gredo letno iz proračuna še za vzdrževanje prog ter po nekaj sto milijonov za investicije). In potem so železnice seveda uspešne, učinkovite in z njimi težav ni (kot so bile denimo pred leti).

  

Ne morem si kaj, da ne bi vseeno potegnil še kratko paralelo z energetiko. Tudi tu zadnji državljan ve, da dela TEŠ z izgubo (čeprav močnim pozitivnim denarnim tokom) in vsak dodaten milijon je razlog za alarm. Na drugi strani pa lastniki sončnih elektrarn (privatni) poslujejo z dobičkom. Seveda ob tem nihče ne razlaga, da iz proračuna oz. iz cene električne energije zanje namenjamo letno okoli 70 milijonov evrov in to za 10-krat manj kilovatov, kot jih letno  proizvede TEŠ. Seveda gre tu prav tako za veliko drugih vidikov in cena ni vse - a primerjava je vseeno zanimiva.

 

 

Prodaja Adrie neznancem ni bila pametna

 

Kakorkoli, država nedvomno ni bila najboljši upravljavec nacionalnega letalskega prevoznika, čeprav je v času sanacije rezultate poslovanja pripeljala že blizu pozitive. Vseeno pa prodaja nemško-luksemburškemu skladu 4K ni bila nič boljša izbira. Novi lastnik ni uspel obrniti trendov poslovanja na pozitivno stran, zadnje leto so se še dodatno poslabšali in verjetno je samo vprašanje časa, kdaj bo obupal lastnik ali upniki. Brez izdatnega finančnega vložka ter predvsem izboljšanja poslovanja Adria Airways perspektive nima. Mogoče je vseeno vredno razmišljati tudi o kaki obliki "obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov" - vidimo, kako hitro so potem problemi "rešeni" in družba izgine iz naslovnic ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
10
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
23
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,385
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,463
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,645
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,244
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,113
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,435
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,056
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,098
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,102
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,086