Komentar

V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.

Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko psihadeličnostjo šestdesetih let. Hipijevski rožnat spleen se je prelil v svet svobodomiselnih posameznikov, ki so izoblikovali osvobajajoče svetovno gibanje, eno najpomembnejših v XX. stoletju! Hipijevski omotični duh Berkeleya je bil za sovjetski svet ideološkega diktata subverziven in dobesedno rušilen. Tudi za čehoslovaškega. Računalniška umetnost je delovala kot popolno nasprotje vsem svetovom tistega časa. Predvsem je računalniška umetnost delovala popolnoma nasprotno tistemu, kar je zahtevala od umetnosti rockovska subkulturna združba, kasneje pa prevladujoča kultura električnih kitar in električnih orgazmov.

29.06.2019 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   OHO   Edvard Zajec   Marinko Sudac   Ivana Jovanović   Dorotea Fotivec   Jiri Valoch   Zdeněk Sýkora   Viktor Šklovski   konceptualna umetnost  

Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

Povejmo takoj na samem začetku komentarja: to je bilo samo navidezno nasprotje med dvema stilnima oblikama, na eni strani konceptualistično naravnanih hipijev (OHO), na drugi strani pa neoavantgardističnih geometričnih abstrakcionistov (računalniške umetnosti Edvard Zajec). Podobno kot sta si bila nasprotna v svojem času suprematizem in konstruktivizem, sta si bila nasprotna psihadelični konceptualizem in računalniški pragmatizem šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Oba skupaj pa sta bila inovativni duh tedanjega časa. O popartu ne bomo govorili. Ravno ta navidez nasproten odnos je tema mojega zanimanja. Poizkusil bom pred vami razgraditi čas ranih šestdesetih let, ko sem se rodil, da bi vam pokazal, da sta oba formativna motiva izhajala iz zelo zelo podobne umetniške metode. Tisti, ki še ne razumejo, o kakšnem nasprotju teče beseda, naj pomislijo na outfit hipija ali računalniškega inženirja šestdesetih let. V njunem videzu je totalna razlika, toda v obeh sta živeli svoboda in želja po razvoju, umetnost kot gonilo sveta oblik in vsebin.

 

Te dni živim z Dunjo dobesedno v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Pripravljamo razstavo umetniških del iz zasebene zbirke Marinka Sudca. Kustodinji razstave sta Ivana Jovanović in Dorotea Fotivec. Ivana mi je med pripravami pokazala knjigo teoretika, kustosa, pesnika vizaulne poezije, čeha Jirija Valocha (veliko njegovih del ima pomemben prostor v zbirki Marinka Sudca), ki je v Zagrebu na Novih tendencah, na četrti ediciji, predstavil svoj koncept razstave računalniške umetnosti, ki jo je leto poprej organiziral. Predstavil je tudi računalniškega umetnika Zdeněka Sýkoro. Dejstev o Jiriju Valochu nisem poznal, a ravno računalniški umetnik Zdeněk Sýkora je že nekaj časa moja pomembna koordinata za moje mišljenje o računalniški umetnosti. Prvi na svetu je uporabil računalnik kot orodje za proizvodnjo umetniškega dela.

 

Tema komentarja je torej razlika med konceptualno, hipijevsko, ezoterično naravnano umetnostjo in računalniško racionalistično. Istočasno pa je posvečena vizualnemu umetniku, pionirju računalniške umetnosti Zdeněku Sýkori. Ta je sicer doživel zelo visoko starost, tako da se mu je še za časa življenja potrdila lastna odločitev, ko je uvedel leta 1963 v umetnost računalniške procedure in podpore, kot pravilna.

 

Čas nam je vsem pokazal!

 

 

Zdeněk Sýkora, Šedá struktura 

 

 

Sýkora je bil rojen leta 1920, tako da je bil že v zrelih umetniških letih, ko je nastopilo hipijevsko gibanje, zato se mu ni bilo potrebno neposredno vključiti v bitko za radikalno osvboditev duha, da o telesu ne govorimo. Že na začetku šestdesetih let se je zavestno odločil, da bo postal računalnik njegovo orodje za proizvodnjo umetnosti. Računalnik je bil v prvem obdobju le funkcionalno orodje. Z njim je bilo veliko lažje izračunati vizualne odnose med zastavljenimi geometričnimi elementi.

 

Povod za uvajanje računalnika v umetnost: v tistem času se je Zdeněk Sýkora srečal s svojim nekdanjim gimnazijskim sošolcem, ki je imel dostop do prvega računalnika v šolskem sistemu Češkoslovaške, podobno kot Edvard Zajec z inženirjem Hmeljakom. Ne pozabimo, računalniki so bili v tistem času popolnoma pod nadzorom države. Računalniki so igrali v tedanji romaneskni literaturi vlogo negativna utopije, sliko nesvobode.

 

Ne morete si predstavljati, koliko nasprotnikov so imeli računalniški umetniki na svetovnem umetniškem prizorišču. Tudi konceptualistom ni bilo preprosto, toda navkljub vsemu so relativno hitro vstopili v galerijski sistem. Po vsej verjetnosti zaradi muzealične izkušnje z dadističnimi objekti, ki so bili takrat že vključeni v umetnostni trg. 

 

Digresija: Tudi na Slovenskem se je konceptualizem zelo hitro vključil v galerijski sistem. Hipijevsko-konceptualistična umetnost je bila kmalu po nastanku vključena v galerijski sistem na najvišji ravni. Za to je bil najbolj zaslužen direktor Moderne galerije Zoran Kržišnik. Ne pozabite, da je zastavo Republike Slovenije oblikoval hipij, konceptualist, neoavantgardist Ohojevec - briljantni Marko Pogačnik. Konec digresije. 

 

Resnične težave pa so imeli, popolnoma nepričakovano, ravno računalniški umetniki, ki so dobili relevantno potrditev šele leta 1979, z nastopom festivala Ars Electornica. Kaj se je šele dogajalo v muzealičnih kuratorijih sovjetske Češkoslovaške. Strastno in neprikrito je svet kuratorjev zavračal povezavo umetnosti z računalniško inteligenco. Neverjetno, koliko negativnih strasti znajo vnesti antagonisti avantgaristov proti eksperimentalni umetnosti.

 

Če povzamem v enem stavku Sýkorovo računalniško umetnost: raziskoval je kombinatorične položaje osnovnih geometrijskih oblik! Sýkorjeve slike so v vseh razvojnih obdobjih odražale kinetičen, dinamičen svet umetniških prizadevanj, da bi lahko mi ostali razumeli svojo potrebo po vzorčenju, predvsem njihovo generiranje. Sýkora je konec petdesetih let začel raziskovati abstraktne geometrične oblike, ki jih je čez dobro desetletje že intenzivno računalniško procesiral. S tem je popolnoma redefiniral kinetiko geometričnih oblik.

 

 

Zdenek in Lenka Sýkora leta 2001.

 

 

Rad se ponavljam: Zdeněk Sýkora je bil prvi umetnik na svetu, ki je uporabil računalnik za preračunajvanje svojih umetniških oblik (Siva struktury, siva struktura, 1963). V svoji zadnji morfološki fazi se je v celoti posvetil manj utilitarni vizualni logiki. Razvijal in posvečal se je vprašanju črte in naključju, ki se nahaja v izrisu linije. Njegova računalniška racionalistična doslednost se je z raziskavo črt spremenila v svet mentalnih pokrajin. Obe fazi pa povezuje naključje, ki je usmerjeno v vse možne smeri.

 

Osrednja življenjska raziskava Zdeněka Sýkore je bila usmerjena v geometrično abstrakcijo, v fenomen vzorčnih struktur. Mogoče bi moral bolj poudariti pomen njegovih geometričenih abstraktov, napisanih z veliko začetnico: Struktur. To pa samo zato, da bi poudaril njihov pomen. Kompleksne Stukture so bile tiste, ki so potrebovale umetno inteligenco, da so lahko hitreje preračunale svoje geometrične mutacije. Frekvenčno oblikovane Strukture danes lahko vidimo v Pragi na prezračevalnem stolpu tunela Letna. Na stolpu vidimo natančno pozicioniranje in matematično izračunano kinetiko, rotacije geometričnih izhodiščnih oblik. V umetnosti so stilni svetovi zapleteni. Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno. Včasih pa se ideje prepletejo z isto metodo. Sýkorine Strukture temeljijo na sistemu, ki določa pravila za združevanje elementov v enotno sliko sveta, v računalniško generirano sliko sveta. Ravno z računalniško umetnostjo se je spet pokazala fantastična potreba in nujnost po teoretski refleksiji. Ravno zato je tako pomembno delo Jirija Valocha, ki je kot naslednja umetniška generacija še ne dvaindvajsetleten širil konceptualizacijo računalniške umetnosti Zdeněka Sýkore. Kot ne bi bilo veličastja historične umetniške avnatgarde brez Viktorja Šklovskega, tako ne bi bilo računalniške umetnosti brez začetnih teoretskih impulzov Jirija Valocha. Vsa umetnost dvajsetega stoletja biva v umu. Računalniška umetnost je izhajala že na samem začetku iz ontološke potrebe po konceptualiziranju umetnine.

 

Kusodinja Ivana Janković je izgovorila pomembno misel: Tako konceptualna umetnost kot računalniška uporabljata za svojo realizacijo navodilo za izvedbo procesa. Potrebujeta zaporedje operacij za izdelavo umetnine. Potrebujeta algoritem dela! Bolj se ne bi mogel strinjati!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
14
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,468
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,427
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,361
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,912
05/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,625
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,599
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,527
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,336
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,610
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,071